Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

RADIJSKA KRONIKA 20.03.2014

20.03.2014

V Soročinci se je na današnji dan leta 1809 rodil ruski pisatelj Nikolaj Vasiljević Gogolj. Proslavil se je z delom Plašč, ki ga je napisal leta 1842, njegova znana komedija Revizor je iz leta 1835, prvi del romana Mrtve duše, drugi del pa je ohranjen le v fragmentih, ker je Gogolj malo pred smrtjo rokopis uničil. Tretji del, ki govori o junakovem poboljšanju, pa je Gogolj komaj začel ustvarjati. Lajos Kossuth, vodja boja Madžarov za osvoboditev izpod avstrijske nadvlade, je izšel iz družine nižjih plemičev. Ko je Dunaj poslal proti Madžarom vojsko pod vodstvom bana Jelačiča je organiziral protinapad in aprila čez leto dni odstavil Habsburžane. Do smrti, na današnji dan leta 1894, je Lajos Kossuth zagovarjal koncept konferederacije podonavskih narodov. Na današnji dan leta 1915 se je v Trstu rodil narodni heroj Pino Tomažič. Da bi se izognil mobilizaciji v Etiopijo, je leta 1935 emigriral v Jugoslavijo. Ko se je skušal pridružiti mednarodnim brigadam v Španiji, so ga na Brenerju zaprli. Ponovno se je povezal s primorskimi komunisti in s Tigrovci. Ti so ga oskrbeli z orožjem, saj je ob napadu Italije na Jugoslavijo načrtoval oboroženo vstajo. Junija 1940 so ga vnovič aretirali in decembra 1941 ga je Posebno sodišče za zaščito države na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt. 5-ga decembra so ga na Opčinah ustrelili. Ivan Gašperšič iz Divače se je leta 1969 takole spominjal procesa in Pinka Tomažiča ga711/1 Priimek Iorizzo je po Merkuju nastal iz svetniškega imena Juri. Sodeč po podatkih Statističnega urada se priimek Iorizzo ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Zasledili ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije. V ukrajinskem Žitomiru se je na današnji dan leta 1914 rodil pianist Svjatoslav Teofilovič Richter. Družina se je kmalu po rojstvu preselila v Odeso, kjer je študiral dirigiranje, klavir pa od leta 1937 na moskovskem konservatoriju. Mojstrsko je obvladal pianistično tehniko. Kot poetičen interpret je zablestel z deli Schuberta in Schumana ter Prokofjeva, ki je zanj napisal 9. klavirsko sonato. Prisluhnimo sedaj odlomku iz prvega stavka Beethovnove sonate številka 10 in pianistu Svjatoslavu Richterju. 13602 B1


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

RADIJSKA KRONIKA 20.03.2014

20.03.2014

V Soročinci se je na današnji dan leta 1809 rodil ruski pisatelj Nikolaj Vasiljević Gogolj. Proslavil se je z delom Plašč, ki ga je napisal leta 1842, njegova znana komedija Revizor je iz leta 1835, prvi del romana Mrtve duše, drugi del pa je ohranjen le v fragmentih, ker je Gogolj malo pred smrtjo rokopis uničil. Tretji del, ki govori o junakovem poboljšanju, pa je Gogolj komaj začel ustvarjati. Lajos Kossuth, vodja boja Madžarov za osvoboditev izpod avstrijske nadvlade, je izšel iz družine nižjih plemičev. Ko je Dunaj poslal proti Madžarom vojsko pod vodstvom bana Jelačiča je organiziral protinapad in aprila čez leto dni odstavil Habsburžane. Do smrti, na današnji dan leta 1894, je Lajos Kossuth zagovarjal koncept konferederacije podonavskih narodov. Na današnji dan leta 1915 se je v Trstu rodil narodni heroj Pino Tomažič. Da bi se izognil mobilizaciji v Etiopijo, je leta 1935 emigriral v Jugoslavijo. Ko se je skušal pridružiti mednarodnim brigadam v Španiji, so ga na Brenerju zaprli. Ponovno se je povezal s primorskimi komunisti in s Tigrovci. Ti so ga oskrbeli z orožjem, saj je ob napadu Italije na Jugoslavijo načrtoval oboroženo vstajo. Junija 1940 so ga vnovič aretirali in decembra 1941 ga je Posebno sodišče za zaščito države na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt. 5-ga decembra so ga na Opčinah ustrelili. Ivan Gašperšič iz Divače se je leta 1969 takole spominjal procesa in Pinka Tomažiča ga711/1 Priimek Iorizzo je po Merkuju nastal iz svetniškega imena Juri. Sodeč po podatkih Statističnega urada se priimek Iorizzo ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Zasledili ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije. V ukrajinskem Žitomiru se je na današnji dan leta 1914 rodil pianist Svjatoslav Teofilovič Richter. Družina se je kmalu po rojstvu preselila v Odeso, kjer je študiral dirigiranje, klavir pa od leta 1937 na moskovskem konservatoriju. Mojstrsko je obvladal pianistično tehniko. Kot poetičen interpret je zablestel z deli Schuberta in Schumana ter Prokofjeva, ki je zanj napisal 9. klavirsko sonato. Prisluhnimo sedaj odlomku iz prvega stavka Beethovnove sonate številka 10 in pianistu Svjatoslavu Richterju. 13602 B1


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov