Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavezniške čete Prusije, Astrije, Rusije in Velike Britanije so na današnji dan leta 1814 vkorakale v Pariz, maršal August- Frédéric-Louis Marmont je po srditih bojih na Montmartru samostojno podpisal premierje. Dan kasneje pa je nekdanji francoski zunanji minister Chrales-Maurice de Talleyran-Périgord oklical začasno vlado, ki je odstavila Napoleona I. s položaja cesarja Francozov.
Kot je posmrtno določilo sodišče je univerzitetni profesor, romanist, kritik in prevajalec Franc Šturm umrl na današnji dan leta 1944. V noči med 11. in 12. marcem 1944 sta ga neznana okupatorjeva sodelavca odvedla brez sledu. V Dolnji Košani rojeni Franc je po gimanziji v Ljubljani študiral romanistiko ingermanistiko na Dunaju., kjer je leta 1907 opravil doktorat in najprej poučeval na tamkajšnji realki. Med prvo svetovno vojno je v Sibiriji padel v rusko ujetništvo. Leta 1928 je postal docent za romansko filologijo na ljubljanski univerzi. Bil je soustanovitelj Osvobodine fronte. Raziskovalno je nadaljeval delo Karla Štreklja, prevedel je Stendhalov roman Rdeče in črno in več dramskih del.
Na današnji dan leta 1950 se je v Dolnji Košani pri Pivki rodil literarni zgodovinar in kritik Marjan Dolgan. Po končanem študiju primerjalne književnosti in doktoratu je leta 1977 postal sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Njegove raziskave slovenske proze 20. stoletja se omejujejo predvsem na ekspresionistična, vojna in sodobna dela. Sestavil je antologije Slovenska muza pred prestolom, Slovenski literarni programi. Kar dva ponatisa je doživel izbor Prešernovih pesmi Fuk je Kranjcem v kratek čas. O tem je leta 2002 povedal: dalet
Priimka Vídic in Vídič izhajata iz svetega Vida, ki izhaja iz latinskega imena Vitus, ki se povezuje z besedo vita "življenje", tudi z vitulus "mladič" ali avitus "ded". Nekatere slovanske in germanske različice imena Vitus se dajo razlagati tudi iz slovanskega vit v pomenu "vladar, mogočen, vladajoč", ali iz germanskega wid "gozd", naprimer Wito, Wido, romanizirano Guido.
V kraju Frattamaggiore pri Neaplju se je na današnji dan leta 1684 rodil skladatelj Francesco Durante. Študiral je na konservatoriju in se izpopolnjeval pri Alessandru Scarlattiju. Skladateljski upus je posvetil pretežno sakralni glasbi, obsežen pa je tudi seznam instrumentalnih skladb. Prilsuhnimo odlomku prvega stavka Koncerta v g. molu, anasmablu Il giardino armonico je na snemanju dirigiral Giovanni Antonini Cd 11.223/8
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Zavezniške čete Prusije, Astrije, Rusije in Velike Britanije so na današnji dan leta 1814 vkorakale v Pariz, maršal August- Frédéric-Louis Marmont je po srditih bojih na Montmartru samostojno podpisal premierje. Dan kasneje pa je nekdanji francoski zunanji minister Chrales-Maurice de Talleyran-Périgord oklical začasno vlado, ki je odstavila Napoleona I. s položaja cesarja Francozov.
Kot je posmrtno določilo sodišče je univerzitetni profesor, romanist, kritik in prevajalec Franc Šturm umrl na današnji dan leta 1944. V noči med 11. in 12. marcem 1944 sta ga neznana okupatorjeva sodelavca odvedla brez sledu. V Dolnji Košani rojeni Franc je po gimanziji v Ljubljani študiral romanistiko ingermanistiko na Dunaju., kjer je leta 1907 opravil doktorat in najprej poučeval na tamkajšnji realki. Med prvo svetovno vojno je v Sibiriji padel v rusko ujetništvo. Leta 1928 je postal docent za romansko filologijo na ljubljanski univerzi. Bil je soustanovitelj Osvobodine fronte. Raziskovalno je nadaljeval delo Karla Štreklja, prevedel je Stendhalov roman Rdeče in črno in več dramskih del.
Na današnji dan leta 1950 se je v Dolnji Košani pri Pivki rodil literarni zgodovinar in kritik Marjan Dolgan. Po končanem študiju primerjalne književnosti in doktoratu je leta 1977 postal sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Njegove raziskave slovenske proze 20. stoletja se omejujejo predvsem na ekspresionistična, vojna in sodobna dela. Sestavil je antologije Slovenska muza pred prestolom, Slovenski literarni programi. Kar dva ponatisa je doživel izbor Prešernovih pesmi Fuk je Kranjcem v kratek čas. O tem je leta 2002 povedal: dalet
Priimka Vídic in Vídič izhajata iz svetega Vida, ki izhaja iz latinskega imena Vitus, ki se povezuje z besedo vita "življenje", tudi z vitulus "mladič" ali avitus "ded". Nekatere slovanske in germanske različice imena Vitus se dajo razlagati tudi iz slovanskega vit v pomenu "vladar, mogočen, vladajoč", ali iz germanskega wid "gozd", naprimer Wito, Wido, romanizirano Guido.
V kraju Frattamaggiore pri Neaplju se je na današnji dan leta 1684 rodil skladatelj Francesco Durante. Študiral je na konservatoriju in se izpopolnjeval pri Alessandru Scarlattiju. Skladateljski upus je posvetil pretežno sakralni glasbi, obsežen pa je tudi seznam instrumentalnih skladb. Prilsuhnimo odlomku prvega stavka Koncerta v g. molu, anasmablu Il giardino armonico je na snemanju dirigiral Giovanni Antonini Cd 11.223/8
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov