Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1814 si je Evropa oddahnila, Napoleon je moral odstopiti. S tem se je končalo francosko gospodovanje Evropi. Na predlog zaveznic, Prusije, Avstrije, Rusije in Velike Britanije, je Napoleon za prebivanje v izgnanstvu dobil otok Elbo, visok letni dohodek in gardo s 300 vojaki.
V Slavini pri Postojni se je na današnji dan leta 1834 rodil finančnik, politik in mecen Jožef Gorup, plemeniti Slavinski. V Trstu se je zaposlil pri stričevem finančnem podjetju Kalister in dediči ter ga po njegovi smrti uspešno vodil. Soustanovil je bombažno predilnico v Ajdovščini in Kranjsko stavbno društvo, na Reki pa je bil podpredsednik Ogrsko-hrvaške parabrodne družbe in bančni ravnatelj. Simonu Gregorčiču je izdal drugi in tretji zvezek Poezij in mu s honorarji omogočil nakup posestva v Gradišču. Pridobil si je plemiški naslov in postal častni meščan Ljubljane. Ob izidu ponatisa knjige Slavinska fara Janeza Zabukovca je Jožef Boštjančič o Gorupovi dediščini na Reki povedal.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil zdravnik, kirurg in primarij Vaclav Pišot. Medicino je študiral v rodnem mestu, diplomiral pa je v Zagrebu leta 1939. Kot splošni zdravnik in zobozdravnik je delal v Črnomlju, kjer se je leta 1941 povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve partizanske ranjence. Po osvoboditvi je bil šef kirurškega oddelka vojne bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je postal ravnatelj Ortopedske bolnišnice Valdoltra. V televizijski oddaji Beli hodniki Valdoltre je leta 1981 tako predstavil primer uspešne operacije kostne tuberkuloze/ dalet. Vaclav Pišot je bil častni član Slovenskega zdravniškega društva.
Patronimični priimek Mirošič je, sodeč po podatkih Statističnega urada, po pogostnosti uvrščen na 19 tisoč 707. mesto, saj so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Telefonski imenik nam razkriva še kraje prebivanja: Ljubljana, Sežana in Lokev. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi.
V Mečanih v Nadiški dolini je na današnji dan leta 2009 umrl glasbenik Anton Birtič. Glasbeno se je izobrazil v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi maturiral in leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Leta 1976 je ustanovil združenje beneških godcev in ga takole predstavil/ ga-1908. Uglasbil je celo vrsto narodnih pesmi in jih zbral v zbirki Oj božime. Naslovno pesem bomo sedaj slišali v izvedbi Beneških fantov.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1814 si je Evropa oddahnila, Napoleon je moral odstopiti. S tem se je končalo francosko gospodovanje Evropi. Na predlog zaveznic, Prusije, Avstrije, Rusije in Velike Britanije, je Napoleon za prebivanje v izgnanstvu dobil otok Elbo, visok letni dohodek in gardo s 300 vojaki.
V Slavini pri Postojni se je na današnji dan leta 1834 rodil finančnik, politik in mecen Jožef Gorup, plemeniti Slavinski. V Trstu se je zaposlil pri stričevem finančnem podjetju Kalister in dediči ter ga po njegovi smrti uspešno vodil. Soustanovil je bombažno predilnico v Ajdovščini in Kranjsko stavbno društvo, na Reki pa je bil podpredsednik Ogrsko-hrvaške parabrodne družbe in bančni ravnatelj. Simonu Gregorčiču je izdal drugi in tretji zvezek Poezij in mu s honorarji omogočil nakup posestva v Gradišču. Pridobil si je plemiški naslov in postal častni meščan Ljubljane. Ob izidu ponatisa knjige Slavinska fara Janeza Zabukovca je Jožef Boštjančič o Gorupovi dediščini na Reki povedal.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil zdravnik, kirurg in primarij Vaclav Pišot. Medicino je študiral v rodnem mestu, diplomiral pa je v Zagrebu leta 1939. Kot splošni zdravnik in zobozdravnik je delal v Črnomlju, kjer se je leta 1941 povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve partizanske ranjence. Po osvoboditvi je bil šef kirurškega oddelka vojne bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je postal ravnatelj Ortopedske bolnišnice Valdoltra. V televizijski oddaji Beli hodniki Valdoltre je leta 1981 tako predstavil primer uspešne operacije kostne tuberkuloze/ dalet. Vaclav Pišot je bil častni član Slovenskega zdravniškega društva.
Patronimični priimek Mirošič je, sodeč po podatkih Statističnega urada, po pogostnosti uvrščen na 19 tisoč 707. mesto, saj so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Telefonski imenik nam razkriva še kraje prebivanja: Ljubljana, Sežana in Lokev. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi.
V Mečanih v Nadiški dolini je na današnji dan leta 2009 umrl glasbenik Anton Birtič. Glasbeno se je izobrazil v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi maturiral in leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Leta 1976 je ustanovil združenje beneških godcev in ga takole predstavil/ ga-1908. Uglasbil je celo vrsto narodnih pesmi in jih zbral v zbirki Oj božime. Naslovno pesem bomo sedaj slišali v izvedbi Beneških fantov.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov