Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rodovitna zemlja, varno zavetje grajskega hriba in otoka so vabili prve naseljence v Blejski kot. Človekova prisotnost na Bledu sega v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila naselitev gostejša. Keltske in rimske najdbe so skromnejše. Rimski cesar Henrik II. je Bled z okolico podaril škofu Albuinu iz Brixna na Južnem Tirolskem. Darovnico, srednjeveško darilno listino, je prav na današnji dan leta 1004 overil kancler Egilbert. Leta 1011 pa je cesar Henrik briksenskemu nasledniku Adalberonu podaril še grad in za okoli 30 kmetij zemlje.
V Labinu se je na današnji dan leta 1923 rodil režiser in igralec Antonio Martinčič - Anton Marti. Diplomiral je na šoli dramskih umetnosti v Rimu. Med letoma1949 in 1954 je bil režiser v italijanskem programu našega Radia, kasneje v slovenskem gledališču v Trstu ter na zagrebški in ljubljanski televiziji. Prehoda na televizijo se je tako spominjal/ dalet. Anton Marti je prejel več domačih in tujih televizijskih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za uspešno iskanje novega televizijskega izraza podelili tudi nagrado za življenjsko delo.
Blaž je kot priimek razširjen samo v severni Sloveniji. Na Primorskem srečujemo le izvedene oblike, med njimi prednjači družinsko ime Blažko. Med drugimi patronimičnimi, to je izpeljankami iz očetovega imena, skrajšanimi in družinskimi imenskimi oblikami, so pogosti priimki: Blažič, Blaževič, Blazetič, Blaškovič, Blažutič in še Blažin, Blažina, Blažej, Blažica in pofurlanjen Blasizzo. Fašisti so Blaščica preimenovali v Blaschi ali Blasini, Blaškoviča v Belasco, Blasiča v Blasi ali Biagi in Biasini, Blažko v Blasco, Blaževič v Dibiagio, Blaziča v Biasi.
V Glasgowu se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj in pianist Eugene Francis Charles D'Albert. Oče Charles Louis Napoleon je bil baletnik, pianist in aranžer, med nastopanjem v kraljevem gledališču Covent gardnu se je poročil z igralko Annie Rowell. 17-leten si je prislužil štipendijo za študij pri Franzu Lizstu in postal koncertni pianist. Ploden je tudi njegov skladateljski opus: napisal je kar 21 oper, številne klavirske in simfonične skladbe. Leta 1907 je postal ravnatelj berlinske visoke glasbene šole, kasneje še dvorni kapelnik na Dunaju. Michael Ponti je z orkestrom Radia Luxemburg in dirigentom Pierrom Caom posnel D'Albertov drugi klavirski konecert, prisluhnimo odlomku.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Rodovitna zemlja, varno zavetje grajskega hriba in otoka so vabili prve naseljence v Blejski kot. Človekova prisotnost na Bledu sega v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila naselitev gostejša. Keltske in rimske najdbe so skromnejše. Rimski cesar Henrik II. je Bled z okolico podaril škofu Albuinu iz Brixna na Južnem Tirolskem. Darovnico, srednjeveško darilno listino, je prav na današnji dan leta 1004 overil kancler Egilbert. Leta 1011 pa je cesar Henrik briksenskemu nasledniku Adalberonu podaril še grad in za okoli 30 kmetij zemlje.
V Labinu se je na današnji dan leta 1923 rodil režiser in igralec Antonio Martinčič - Anton Marti. Diplomiral je na šoli dramskih umetnosti v Rimu. Med letoma1949 in 1954 je bil režiser v italijanskem programu našega Radia, kasneje v slovenskem gledališču v Trstu ter na zagrebški in ljubljanski televiziji. Prehoda na televizijo se je tako spominjal/ dalet. Anton Marti je prejel več domačih in tujih televizijskih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za uspešno iskanje novega televizijskega izraza podelili tudi nagrado za življenjsko delo.
Blaž je kot priimek razširjen samo v severni Sloveniji. Na Primorskem srečujemo le izvedene oblike, med njimi prednjači družinsko ime Blažko. Med drugimi patronimičnimi, to je izpeljankami iz očetovega imena, skrajšanimi in družinskimi imenskimi oblikami, so pogosti priimki: Blažič, Blaževič, Blazetič, Blaškovič, Blažutič in še Blažin, Blažina, Blažej, Blažica in pofurlanjen Blasizzo. Fašisti so Blaščica preimenovali v Blaschi ali Blasini, Blaškoviča v Belasco, Blasiča v Blasi ali Biagi in Biasini, Blažko v Blasco, Blaževič v Dibiagio, Blaziča v Biasi.
V Glasgowu se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj in pianist Eugene Francis Charles D'Albert. Oče Charles Louis Napoleon je bil baletnik, pianist in aranžer, med nastopanjem v kraljevem gledališču Covent gardnu se je poročil z igralko Annie Rowell. 17-leten si je prislužil štipendijo za študij pri Franzu Lizstu in postal koncertni pianist. Ploden je tudi njegov skladateljski opus: napisal je kar 21 oper, številne klavirske in simfonične skladbe. Leta 1907 je postal ravnatelj berlinske visoke glasbene šole, kasneje še dvorni kapelnik na Dunaju. Michael Ponti je z orkestrom Radia Luxemburg in dirigentom Pierrom Caom posnel D'Albertov drugi klavirski konecert, prisluhnimo odlomku.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov