Rodovitna zemlja, varno zavetje grajskega hriba in otoka so vabili prve naseljence v Blejski kot. Človekova prisotnost na Bledu sega v kameno dobo. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila naselitev gostejša. Keltske in rimske najdbe so skromnejše. Rimski cesar Henrik II. je Bled z okolico podaril škofu Albuinu iz Brixna na Južnem Tirolskem. Darovnico, srednjeveško darilno listino, je prav na današnji dan leta 1004 overil kancler Egilbert. Leta 1011 pa je cesar Henrik briksenskemu nasledniku Adalberonu podaril še grad in za okoli 30 kmetij zemlje. V Labinu se je na današnji dan leta 1923 rodil režiser in igralec Antonio Martinčič - Anton Marti. Diplomiral je na šoli dramskih umetnosti v Rimu. Med letoma1949 in 1954 je bil režiser v italijanskem programu našega Radia, kasneje v slovenskem gledališču v Trstu ter na zagrebški in ljubljanski televiziji. Prehoda na televizijo se je tako spominjal/ dalet. Anton Marti je prejel več domačih in tujih televizijskih nagrad, leta 1972 pa so mu v Barceloni za uspešno iskanje novega televizijskega izraza podelili tudi nagrado za življenjsko delo. Blaž je kot priimek razširjen samo v severni Sloveniji. Na Primorskem srečujemo le izvedene oblike, med njimi prednjači družinsko ime Blažko. Med drugimi patronimičnimi, to je izpeljankami iz očetovega imena, skrajšanimi in družinskimi imenskimi oblikami, so pogosti priimki: Blažič, Blaževič, Blazetič, Blaškovič, Blažutič in še Blažin, Blažina, Blažej, Blažica in pofurlanjen Blasizzo. Fašisti so Blaščica preimenovali v Blaschi ali Blasini, Blaškoviča v Belasco, Blasiča v Blasi ali Biagi in Biasini, Blažko v Blasco, Blaževič v Dibiagio, Blaziča v Biasi. V Glasgowu se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj in pianist Eugene Francis Charles D'Albert. Oče Charles Louis Napoleon je bil baletnik, pianist in aranžer, med nastopanjem v kraljevem gledališču Covent gardnu se je poročil z igralko Annie Rowell. 17-leten si je prislužil štipendijo za študij pri Franzu Lizstu in postal koncertni pianist. Ploden je tudi njegov skladateljski opus: napisal je kar 21 oper, številne klavirske in simfonične skladbe. Leta 1907 je postal ravnatelj berlinske visoke glasbene šole, kasneje še dvorni kapelnik na Dunaju. Michael Ponti je z orkestrom Radia Luxemburg in dirigentom Pierrom Caom posnel D'Albertov drugi klavirski konecert, prisluhnimo odlomku.