Na Rečici pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah se je na današnji dan leta 1814 rodil jezikoslovec Oroslav Caf. Šolal se je na Ptuju, v Mariboru in Gradcu, kjer je po končanem bogoslovju tudi kaplanoval. Na mariborskem bogoslovju je predaval pastoralo. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Žal je Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi skupno izdala slovar, zavrnil, tako je njegovo gradivo uporabil Pleteršnik. V Lvovu se je na današnji dan leta 1909 v židovski družini rodil matematik Stanislaw Marcin Ulam. Na univerzi Wisconsin-Madison ga je John von Neumann povabil k sodelovanju pri tajnem projektu v Novi Mehiki, kjer je skupina znanstvenikov razvijala atomsko bombo. Ulam je predlagal Monte Carlovo metodo, s katero je utemeljil verižno jedrsko reakcijo. Leta 1957 je izumil jedrski pulzni pogon za vesoljska plovila. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil literarni zgodovinar in filozof Taras Kermauner. Po študiju filozofije je delal kot asistent, bil je uradnik na republiškem Izvršnem svetu, leta 1970 ravnatelj Drame, sicer pa urednik različnih revij, tudi glavni urednik Perspektiv ter prevajalec iz nemščine in francoščine. Iz obsežnega opusa razprav je objavil več kot 100 knjig. Leta 1985 so mu podelili nagrado Prešernovega sklada, vendar je ni sprejel. V zadnjem televizijskem intervjuju leta 2008 je tako pojasnil svoje stališče do cerkve/ dalet. Zadnja 3 desetletja je Taras Kermauner preživel v Avberju. Patronimični priimek Ílič je Merku izpeljal iz imena preroka Elíjasa. Med vsemi priimki je Ílič po pogostnosti uvrščen na 7 tisoč 469. mesto, našteli so jih 48. Po drugi svetovni vojni v Sloveniji živi tudi veliko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik s tem priimkom. Fašisti so priimek Ílič poitalijančili v Illini ali Illeni. Mesto, ki z mostom povezuje dve celini, Bizanc, Konstantinopel ali Carigrad, je bilo ustanovljeno leta 657 pred našim štetjem kot grška kolonija. Na začetku 4. stoletja ga je cesar Konstantin izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva. Močno obzidje je vzdržalo obleganja Gotov, Perzijcev in Arabcev, najhujši sovražnik cesarstva in mesta pa je bil papež Inocenc drugi. Na njegov ukaz se je četrti križarski pohod končal z vdorom v Konstantinopel na današnji dan leta 1204. Zasedba je bila po grozodejstvih enaka turški, do katere je prišlo 250 let pozneje. Oni bi lahko bili Velikani, tako se imenuje ansambel, ki nam bo zapel skladbo Instanbul, ne Constantinopoli.