Na današnji dan leta 754 sta se blizu Pariza sestala frankovski vladar Pipin III. mlajši in papež Štefan III., ki je mazilil Pipina in priznal Karolinge za zaščitnike Rimljanov. V zameno mu je Pipin zagotovil obstoječo cerkveno posest v okolici Rima. Ta pogodba je utemeljila začetek papeške države. Na današnji dan leta 1864 je iz Trsta proti mehiškemu pristanišču Vera Cruz odplula avstrijska fregata Novara, ki je imela na krovu Ferdinanda Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa. Cesarska avantura je bila kratkega daha in se je končala z ustrelitvijo cesarja Maksimiljana 19. junija 1867. Med mehiškimi prostovoljci iz habsburške monarhije je bilo tudi mnogo Slovencev, imenovali so jih "meksikajnarji". V Varšavi se je na današnji dan leta 1904 rodil zdravnik Žiga Osser. V Padovi je diplomiral na medicinski fakulteti. Živel in delal je v furlanskem Huminu, vendar je moral zaradi rasnih zakonov leta 1939 zapustiti zdravniški poklic. Spomladi leta 1944 je postal zdravnik zahodnoprimorskega okrožja. 31. marca 1945 so ga nacisti ubili v Kožbani. Na današnji dan leta 1998 je na Bledu umrl pisatelj in kipar Tone Svetina. Iz nemške vojske je pobegnil k partizanom. Po osvoboditvi je končal ekonomsko šolo in urejal revijo Lovec. Roman Ukana je razvejan, psihološko utemeljen ter dokumentiran opis dogajanja na Primorskem in Gorenjskem med drugo svetovno vojno. Kot kiparski samouk je iz starega orožja izdeloval skulpture s protivojno tematiko. V arhivu hranimo tudi naslednjo Svetinovo pripoved/ dalet Ime Štéfan in iz njega izpeljani priimki so na Slovenskem prisotni že od srednjega veka, piše Merku, ki najprej omenja priimek Štéfan z izpeljankama Stéfan in Stépan. Od 120 Štéfanov, so jih statistiki, največ, 53, našteli v osrednjeslovenski statistični regiji. Priimek Stépan se ne pojavlja, oziroma je njegova pogostnost manjša kot pet, sporočajo statistiki. Fašisti so jih poitalijančili v Stefani. V Great Barringtonu, v ameriški zvezni državi Massachusetts, se je na današnji dan leta 1924 rodil trobentač in aranžer Milton "Shorty" Rogers, ki velja za utemeljitelja ameriškega zahodnoobalnega jazza. Nastopati je začel že leta 1950 in zamenjal celo vrsto ansamblov, s katerimi je tudi veliko snemal. Zgodaj je začel pisati glasbo za film, risanke in televizijske nadaljevanke. Na plošči Shorty Rogers Short Stops je tudi skladba Short Stops.