Uvodoma se spominjamo ene najvplivnejših žensk srednjega veka. Na današnji dan leta 1204 se je končalo vladanje Eleonore Akvitanske, vojvodinje, žene francoskega kralja Ludvika VII. in angleškega kralja Henrika II. Uspešno je vodila drugi križarski pohod leta 1147, po vrnitvi se je leta 1152 drugič poročila z normanskim vojvodo Henrikom II. in v 13-letnem zakonu rodila osem otrok, trije od petih sinov so postali kralji. Zanimivo, da jo je mož dal zapreti, ker je podpirala upor otrok proti njemu. V Ljubljani je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Po študiju prava je služboval v primorskih mestih, kasneje se je posvetil gospodarstvu. V Ljubljani je ustanovil pivovarno ter Trboveljsko in kranjsko stavbno družbo. Raziskoval je meje Slovencev v Istri, na Goriškem, Koroškem in Ogrskem in na podlagi tega leta 1853 izdelal Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Na današnji dan leta 2000 je umrl pedagog Milan Marušič. V Portorožu je končal učiteljišče in delal na šoli v Krkavčah, zatem je v Ljubljani študiral pedagogiko in psihologijo. Poučeval je na koprskem učiteljišču ter vodil območno enoto Zavoda za šolstvo. 14 let je kot ravnatelj vodil koprsko gimnazijo. Ob svoji 70-letnici je v samozaložbi izdal knjigo Korenine slovenske šole v Istri. Pet let prej je ob 170-letnici osapske šole tako opisal njene začetke ga-2435/2 Iz svetniškega imena Bernard je Merku izpeljal nastanek priimkov Bérnard, Bérnič, Berné, Bernétič, Brnétič, Bernéčič, Bernje, Bernáva, Bernjač, Bérnes, Berčič, Pérnič, Pérnar, Pérnčič, Pernárčič, Pérnat. Ustavili se bomo pri priimku Bernétič, ki je po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 577. mesto. Našteli so jih 121, kar dve tretjini v istrsko-kraški statistični regiji. Bernétiče so fašisti poitalijančili v Bernetti. Franz Liszt je napisal 13 simfoničnih pesnitev, šesto je med prebivanjem v Weimarju poimenoval Mazepa. Uglasbil je zgodbo Ivana Mazepa, ki je osvojil poljsko plemkinjo in jo odpeljal v Ukrajino. Victor Hugo in Lord Byron sta zgodbo opisala v poemah Les Orientales in Mazeppa. Krstno izvedbo je Lizstova pesnitev doživela v kraljevem gledališču v Weimarju na današnji dan leta 1854, zato prisluhnimo odlomku posnetka Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom.