Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika noč sodi med najpomembnejše krščanske praznike. Trpljenje, smrt in vstajenje Kristusa so povezani tudi z ostanki predkrščanskih praznikov. Velikonočna nedelja je prva nedelja po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Rimska beseda pasqua izvira iz grške pasha, ta pa iz hebrejske pesah. Izraelci so na petnajsti dan spomladanskega meseca nisan praznovali praznik pastirjev in poljedelski praznik nekvašenega kruha. Romeo Volk je o velikonočnih običajih na Bistriškem povedal.
Spominjamo se tragičnega konca tolminskega punta pred 300 leti. V krvi zatrt upor se je končal z usmrtitvijo enajstih puntarjev. Profesor Janez Dolenc, ki je dogodek raziskoval tudi v dunajskem dvornem arhivu, je o tem povedal.
V Sodni vasi se je na današnji dan leta 1944 rodil teolog in biblicist Jože Krašovec. Teologijo je študiral v Mariboru. Leta 1976 je ubranil disertacijo v Rimu. Na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu je leta 1982 drugič doktoriral, in sicer iz filozofije. Zatem je raziskoval v Parizu, kjer je tretji doktorat napisal na katoliškem inštitutu; četrti doktorat, iz zgodovine religij, je uspešno ubranil na Sorboni. Vodil je skupino izvedencev za nov prevod Svetega pisma, ko je povedal/ ga-11369/2
Slovenski domobranci so na današnji dan, Hitlerjev rojstni dan, leta 1944 na bežigrajskem stadionu v Ljubljani, v navzočnosti generala SS Erwina Rösenerja, Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana, prisegli, da se bodo na strani Nemčije bojevali proti komunizmu ter njihovim zaveznikom. S tem, ko so to organizacijo dejansko podredili nacistični okupacijski oblasti, od katere so prejemali opremo, orožje in plačilo, so poglobili narodni razdor.
Merku priimek Petáč uvršča v funkcijsko ali dostojanstveno poglavje. Izpeljuje ga iz starega slovenska samostalnika petáč, to je član petnije, peterice povezanih oblastnikov. Dejansko so bili Petáči stara tržaška plemiška družina, ena od 13-ih plemiških družin, ki so sestavljale najstarejše tržaško plemstvo. Danes ni v mestu nobenega nosilca tega priimka, se pa že dolga stoletja pojavlja v poitalijančeni obliki Petázzi.
Na današnji dan leta 1934 je v Ljubljani umrl skladatelj Hugolin Sattner. Kariero je začel kot samouk, po študiju na konservatoriju pa se je posvetil komponiranju kantat. Prisluhnimo odlomku oddaje Branke Kljun Veliki glasbeni trenutki.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Velika noč sodi med najpomembnejše krščanske praznike. Trpljenje, smrt in vstajenje Kristusa so povezani tudi z ostanki predkrščanskih praznikov. Velikonočna nedelja je prva nedelja po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Rimska beseda pasqua izvira iz grške pasha, ta pa iz hebrejske pesah. Izraelci so na petnajsti dan spomladanskega meseca nisan praznovali praznik pastirjev in poljedelski praznik nekvašenega kruha. Romeo Volk je o velikonočnih običajih na Bistriškem povedal.
Spominjamo se tragičnega konca tolminskega punta pred 300 leti. V krvi zatrt upor se je končal z usmrtitvijo enajstih puntarjev. Profesor Janez Dolenc, ki je dogodek raziskoval tudi v dunajskem dvornem arhivu, je o tem povedal.
V Sodni vasi se je na današnji dan leta 1944 rodil teolog in biblicist Jože Krašovec. Teologijo je študiral v Mariboru. Leta 1976 je ubranil disertacijo v Rimu. Na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu je leta 1982 drugič doktoriral, in sicer iz filozofije. Zatem je raziskoval v Parizu, kjer je tretji doktorat napisal na katoliškem inštitutu; četrti doktorat, iz zgodovine religij, je uspešno ubranil na Sorboni. Vodil je skupino izvedencev za nov prevod Svetega pisma, ko je povedal/ ga-11369/2
Slovenski domobranci so na današnji dan, Hitlerjev rojstni dan, leta 1944 na bežigrajskem stadionu v Ljubljani, v navzočnosti generala SS Erwina Rösenerja, Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana, prisegli, da se bodo na strani Nemčije bojevali proti komunizmu ter njihovim zaveznikom. S tem, ko so to organizacijo dejansko podredili nacistični okupacijski oblasti, od katere so prejemali opremo, orožje in plačilo, so poglobili narodni razdor.
Merku priimek Petáč uvršča v funkcijsko ali dostojanstveno poglavje. Izpeljuje ga iz starega slovenska samostalnika petáč, to je član petnije, peterice povezanih oblastnikov. Dejansko so bili Petáči stara tržaška plemiška družina, ena od 13-ih plemiških družin, ki so sestavljale najstarejše tržaško plemstvo. Danes ni v mestu nobenega nosilca tega priimka, se pa že dolga stoletja pojavlja v poitalijančeni obliki Petázzi.
Na današnji dan leta 1934 je v Ljubljani umrl skladatelj Hugolin Sattner. Kariero je začel kot samouk, po študiju na konservatoriju pa se je posvetil komponiranju kantat. Prisluhnimo odlomku oddaje Branke Kljun Veliki glasbeni trenutki.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov