Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetnik nemške klasične idealistične filozofije Immanuel Kant se je rodil na današnji dan leta 1724 v Konigsbergu. Šele v 57-em letu je objavil Kritiko čistega uma, v kateri je resničnost razdelil na svet, kakršnega zaznamo s čutili, in svet stvari po sebi, ki presega naše izkušnje.
Na današnji dan leta 1899 je Dragotin Kette v ljubljanski cukrarni podpisal pogodbo, s katero je za 210 goldinarjev založniku Lavoslavu Schwentnerju ob prisotnosti Antona Aškerca in Frana Govekarja prepustil svoje rokopisno literarno gradivo. Čez štiri dni je umrl. Kettejeve poezije so izšle leta 1907 z ilustracijami Maksima Gasparija. O Ketteju hranimo pričevanja Franceta Bevka, Matjaža Kmecla in Silva Faturja/ dalet
V Livnu se je na današnji dan leta 1949 rodil kipar Jakov Brdar. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, kjer tudi ustvarja. Slogovno ga uvrščajo med neofiguralike. Znan je njegov kip generala Maistra. Ob 25-ti obletnici umetniškega dela so mu Obalne galerije pripravile pregledno razstavo, pred mikrofon ga je povabila Neva Zajc dalet
Med primorskimi priimki je tudi velika skupina, nastala z izpeljankami iz imen živali. Mednje sodi tudi Čuk, ki je po pogostnosti uvrščen na 140. mesto. Po podatkih statističnega zavoda so jih našteli tisoč sto, skoraj dobro tretjino v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji. Fašisti so Priimek Čuk poitalijančili v Cucchi ali Zuccoli.
Pesarski labod, kot so označili glasbenega genija Gioacchina Rossinija, je že kot otrok z nastopanjem prispeval k družinskemu proračunu, najprej kot pevec na koru, že kot 12-letnik pa je na današnji dan leta 1804 z ansamblom violončelov nastopil v Imoli. Iz tistih časov je ostala anekdota, da je dirigentom povzročal sive lase, ker si je zapisane note sproti prirejal po lastnemu navdihu. Prisluhnimo Tarantelli iz baleta Fantastična prodajalna, rimskim simfonikom dirigira Claudio Abbado.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Začetnik nemške klasične idealistične filozofije Immanuel Kant se je rodil na današnji dan leta 1724 v Konigsbergu. Šele v 57-em letu je objavil Kritiko čistega uma, v kateri je resničnost razdelil na svet, kakršnega zaznamo s čutili, in svet stvari po sebi, ki presega naše izkušnje.
Na današnji dan leta 1899 je Dragotin Kette v ljubljanski cukrarni podpisal pogodbo, s katero je za 210 goldinarjev založniku Lavoslavu Schwentnerju ob prisotnosti Antona Aškerca in Frana Govekarja prepustil svoje rokopisno literarno gradivo. Čez štiri dni je umrl. Kettejeve poezije so izšle leta 1907 z ilustracijami Maksima Gasparija. O Ketteju hranimo pričevanja Franceta Bevka, Matjaža Kmecla in Silva Faturja/ dalet
V Livnu se je na današnji dan leta 1949 rodil kipar Jakov Brdar. Kiparstvo je študiral v Ljubljani, kjer tudi ustvarja. Slogovno ga uvrščajo med neofiguralike. Znan je njegov kip generala Maistra. Ob 25-ti obletnici umetniškega dela so mu Obalne galerije pripravile pregledno razstavo, pred mikrofon ga je povabila Neva Zajc dalet
Med primorskimi priimki je tudi velika skupina, nastala z izpeljankami iz imen živali. Mednje sodi tudi Čuk, ki je po pogostnosti uvrščen na 140. mesto. Po podatkih statističnega zavoda so jih našteli tisoč sto, skoraj dobro tretjino v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji. Fašisti so Priimek Čuk poitalijančili v Cucchi ali Zuccoli.
Pesarski labod, kot so označili glasbenega genija Gioacchina Rossinija, je že kot otrok z nastopanjem prispeval k družinskemu proračunu, najprej kot pevec na koru, že kot 12-letnik pa je na današnji dan leta 1804 z ansamblom violončelov nastopil v Imoli. Iz tistih časov je ostala anekdota, da je dirigentom povzročal sive lase, ker si je zapisane note sproti prirejal po lastnemu navdihu. Prisluhnimo Tarantelli iz baleta Fantastična prodajalna, rimskim simfonikom dirigira Claudio Abbado.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov