Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1714 je v Ljubljani umrl organizator cerkvenega življenja v škofiji, Anton Dolničar. Bil je član Akademije delavnih, soustanovitelj Semeniške knjižnice, vodja zidave stolnice in semenišča, borec za slovenščino v cerkveni dejavnosti.
V Vrhpolju se je na današnji dan leta 1809 rodil jezikoslovec Jožef Premru. Kot profesor je poučeval v Celju in Gorici, kjer je napisal priročnik slovenskega jezika za italijanske in nemške dijake. "Laške, nemške in slovenske pogovore" so kar sedemkrat ponatisnili, nazadnje leta 1910. Deloval je tudi v goriški Kmetijski družbi. Kasneje je bil ravnatelj zagrebške gimnazije, po upokojitvi pa je živel v Gradcu.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1959 rodil jezikoslovec, indoevropeist, etimolog in pedagog Marko Snoj. Po študiju primerjalnega jezikoslovja in orientalistike in disertaciji "Praslovanski z iz indoevropskega s v luči novejših akcentoloških spoznanj" ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem Etimološkem slovarju slovenskega jezika. Zdaj dela kot predstojnik Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ureja revijo Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies in predava splošno jezikoslovje. Ob izidu Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen je leta 2009 povedal.
Priimek, ki se je na Krasu glasi Hlade`, v Brdih pa Hlede`, izhaja iz samostalnika hlad in kaže na hladnost v medčloveških stikih ali na hladnokrvnost njegovega nosilca, je zapisal Merku. Med vsemi priimki je Hlade`po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 726. mesto, našteli so jih 160, pretežno v podravski statistični regiji. Priimek Hlede pa je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 299. mesto, našteli so jih 99, pretežno v goriški in istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so oba priimka poitalijančili v Ladi.
Skladatelj Christoph Willibald Ritter von Gluck je opero Ifigenija na Avlidi napisal v Parizu, kjer so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1774. Leblanc du Roulle je libreto napisal po Racinovi tragediji Ifigenija. Avtor pa je čez leto dni uvedel na koncu še lik boginje Diane kot Deo ex machina. Prisluhnimo odlomku uverture Ifigenija na Avlidi, ki jo je posnel Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Sama Hubada.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1714 je v Ljubljani umrl organizator cerkvenega življenja v škofiji, Anton Dolničar. Bil je član Akademije delavnih, soustanovitelj Semeniške knjižnice, vodja zidave stolnice in semenišča, borec za slovenščino v cerkveni dejavnosti.
V Vrhpolju se je na današnji dan leta 1809 rodil jezikoslovec Jožef Premru. Kot profesor je poučeval v Celju in Gorici, kjer je napisal priročnik slovenskega jezika za italijanske in nemške dijake. "Laške, nemške in slovenske pogovore" so kar sedemkrat ponatisnili, nazadnje leta 1910. Deloval je tudi v goriški Kmetijski družbi. Kasneje je bil ravnatelj zagrebške gimnazije, po upokojitvi pa je živel v Gradcu.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1959 rodil jezikoslovec, indoevropeist, etimolog in pedagog Marko Snoj. Po študiju primerjalnega jezikoslovja in orientalistike in disertaciji "Praslovanski z iz indoevropskega s v luči novejših akcentoloških spoznanj" ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem Etimološkem slovarju slovenskega jezika. Zdaj dela kot predstojnik Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ureja revijo Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies in predava splošno jezikoslovje. Ob izidu Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen je leta 2009 povedal.
Priimek, ki se je na Krasu glasi Hlade`, v Brdih pa Hlede`, izhaja iz samostalnika hlad in kaže na hladnost v medčloveških stikih ali na hladnokrvnost njegovega nosilca, je zapisal Merku. Med vsemi priimki je Hlade`po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 726. mesto, našteli so jih 160, pretežno v podravski statistični regiji. Priimek Hlede pa je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 299. mesto, našteli so jih 99, pretežno v goriški in istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so oba priimka poitalijančili v Ladi.
Skladatelj Christoph Willibald Ritter von Gluck je opero Ifigenija na Avlidi napisal v Parizu, kjer so jo krstno uprizorili na današnji dan leta 1774. Leblanc du Roulle je libreto napisal po Racinovi tragediji Ifigenija. Avtor pa je čez leto dni uvedel na koncu še lik boginje Diane kot Deo ex machina. Prisluhnimo odlomku uverture Ifigenija na Avlidi, ki jo je posnel Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Sama Hubada.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov