Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začnimo z mitom o grški pretkanosti. Trojanski konj je bila naprava, ki so jo Grki naredili v desetem letu trojanske vojne. Omogočila jim je zavzetje mestne trdnjave na današnji dan leta 1184 pred našim štetjem. Trojanci so konja spravili v mesto, nakar so priredili veliko slavje ob koncu vojne. Ko so prebivalci mesta zaspali, so se Grki splazili iz konja, premagali maloštevilno stražo, odprli mestna vrata ter signalizirali grški vojski, ki je vdrla v nebranjeno mesto. Sledil je pokol meščanov in požig mesta.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodila igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je bila svobodna umetnica. Ustanovila je Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa se je zaposlila v Lutkovnem gledališču. Nastopala je z avtobiografsko monodramo Jacera. Napisala je tudi roman Pisma z Mojotoka. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Kostanji avtorice Lili Novy.
Predsedstvo Avnoja je na današnji dan leta 1944 podelilo naziv narodnega heroja komandantu prve primorske brigade, Janku Premrlu - Vojku, ki je zaradi ran v bojih pri Idrijski Beli umrl 22. februarja 1943.
Po legendarnem svetniškem imenu Juriju so nastali tudi naslednji, na Primorskem razširjeni priimki: Júri, Júrič, Júren, Júrinčič, Júretič, Júrca, Júrko, Júrtman. Omenimo še hibridne priimke, nastale iz beneške osnove Zorz-: Zorza, Zorzettig, Zorzetič in Cótič. Danes se posvetimo priimku Júrca, ki je po podatkih Statističnega urada po pogostnosti uvrščen na 678. mesto. Našteli so jih 472, od tega jih je skoraj polovica v osrednjeslovenski regiji in četrtina v notranjsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek Júrca poitalijančili v Giorgetti.
Poroka 23-letnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. s 16-letno bavarsko princeso Elizabeto-Sisi je na današnji dan leta 1854 postala prava sanjska svatba. Po poročnem obredu v Avguštinski cerkvi na Dunaju so se slovesnosti na slavnostno razsvetljenem in okrašenem Dunaju vrstile še ves teden. Ljudsko slavje v Pratru je potekalo ob dunajskih valčkih. Sedaj pa Na lepi modri Donavi v izvedbi orkestra Wernerja Müllerja.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Začnimo z mitom o grški pretkanosti. Trojanski konj je bila naprava, ki so jo Grki naredili v desetem letu trojanske vojne. Omogočila jim je zavzetje mestne trdnjave na današnji dan leta 1184 pred našim štetjem. Trojanci so konja spravili v mesto, nakar so priredili veliko slavje ob koncu vojne. Ko so prebivalci mesta zaspali, so se Grki splazili iz konja, premagali maloštevilno stražo, odprli mestna vrata ter signalizirali grški vojski, ki je vdrla v nebranjeno mesto. Sledil je pokol meščanov in požig mesta.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodila igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je bila svobodna umetnica. Ustanovila je Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa se je zaposlila v Lutkovnem gledališču. Nastopala je z avtobiografsko monodramo Jacera. Napisala je tudi roman Pisma z Mojotoka. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Kostanji avtorice Lili Novy.
Predsedstvo Avnoja je na današnji dan leta 1944 podelilo naziv narodnega heroja komandantu prve primorske brigade, Janku Premrlu - Vojku, ki je zaradi ran v bojih pri Idrijski Beli umrl 22. februarja 1943.
Po legendarnem svetniškem imenu Juriju so nastali tudi naslednji, na Primorskem razširjeni priimki: Júri, Júrič, Júren, Júrinčič, Júretič, Júrca, Júrko, Júrtman. Omenimo še hibridne priimke, nastale iz beneške osnove Zorz-: Zorza, Zorzettig, Zorzetič in Cótič. Danes se posvetimo priimku Júrca, ki je po podatkih Statističnega urada po pogostnosti uvrščen na 678. mesto. Našteli so jih 472, od tega jih je skoraj polovica v osrednjeslovenski regiji in četrtina v notranjsko-kraški statistični regiji. Fašisti so priimek Júrca poitalijančili v Giorgetti.
Poroka 23-letnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. s 16-letno bavarsko princeso Elizabeto-Sisi je na današnji dan leta 1854 postala prava sanjska svatba. Po poročnem obredu v Avguštinski cerkvi na Dunaju so se slovesnosti na slavnostno razsvetljenem in okrašenem Dunaju vrstile še ves teden. Ljudsko slavje v Pratru je potekalo ob dunajskih valčkih. Sedaj pa Na lepi modri Donavi v izvedbi orkestra Wernerja Müllerja.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov