Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Uppsali je na današnji dan leta 1744 umrl astronom Anders Celsius. V zgodovino se je zapisal s temperaturno lestvico, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov.
Po padcu Napoleona I., francoskega cesarja, se je na današnji dan leta 1814 v Rim vrnil papež Pij VII. Njegovo trdno nasprotovanje Napoleonu, ki ga je dal zapreti, je prispevalo k temu, da so na dunajskem kongresu obnovili Cerkveno državo v Vatikanu.
Danes se spominjamo očeta brezžične telegrafije. V Griffoneju se je na današnji dan leta 1874 rodil inženir Guglielmo Marconi. Po intuiciji je preverjal možnost uporabe elektromagnetnih valov za pošiljanje sporočil. 21-leten je izumil ozemljeno oddajno anteno, že čez leto dni mu je uspel brezzični prenos sporočil na razdaljo. Leta 1901 je uspel vzpostaviti prvo radiotelegrafsko zvezo prek Atlantik, čez 8 let so mu za ta podvig podelili Nobelovo nagrado. Leta 1932 pa se je tako spominjal svojega življenjskega dosežka/ dalet
Na današnji dan leta 1869 je bil v v Drnovku pod Biljano četrti slovenski tabor, pomemben predvsem za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let zatem so ustanovili čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva ter godbe na pihala, močni sta bili tudi telovadni društvi Sokol in Orel.
Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkočič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Slednjega srečamo prvič v Trstu, v 14. stoletju, v oblikah Marcosa, Marrchusa, Marchouxa in podobnih; na začetku 15. stoletja se v Trstu prvič pojavi Marc, ki je še vedno prisoten. Priimek Márkič je po pogostnosti uvrščen na 438. mesto, našteli so jih 610, od tega tretjini v goriški in gorenjski statistični regiji. Fašisti so Márkič poitalijančili v Marchi.
Rimljani so na današnji dan vsako leto pripravili posebno procesijo, imenovano robigalija, v zaščito posevkov pred pozebo. Krščanstvo je to spremenilo v god apostola Marka, ki ima najlepšo cerkev v Benetkah. Markovo je tudi skrajni dan, na katerega je še lahko velika noč. Zadnjič se je to zgodilo leta 1943. Prisluhnimo Vladu Kreslinu in Beltinški bandi v pesmi Marko skače.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Uppsali je na današnji dan leta 1744 umrl astronom Anders Celsius. V zgodovino se je zapisal s temperaturno lestvico, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov.
Po padcu Napoleona I., francoskega cesarja, se je na današnji dan leta 1814 v Rim vrnil papež Pij VII. Njegovo trdno nasprotovanje Napoleonu, ki ga je dal zapreti, je prispevalo k temu, da so na dunajskem kongresu obnovili Cerkveno državo v Vatikanu.
Danes se spominjamo očeta brezžične telegrafije. V Griffoneju se je na današnji dan leta 1874 rodil inženir Guglielmo Marconi. Po intuiciji je preverjal možnost uporabe elektromagnetnih valov za pošiljanje sporočil. 21-leten je izumil ozemljeno oddajno anteno, že čez leto dni mu je uspel brezzični prenos sporočil na razdaljo. Leta 1901 je uspel vzpostaviti prvo radiotelegrafsko zvezo prek Atlantik, čez 8 let so mu za ta podvig podelili Nobelovo nagrado. Leta 1932 pa se je tako spominjal svojega življenjskega dosežka/ dalet
Na današnji dan leta 1869 je bil v v Drnovku pod Biljano četrti slovenski tabor, pomemben predvsem za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let zatem so ustanovili čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva ter godbe na pihala, močni sta bili tudi telovadni društvi Sokol in Orel.
Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkočič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Slednjega srečamo prvič v Trstu, v 14. stoletju, v oblikah Marcosa, Marrchusa, Marchouxa in podobnih; na začetku 15. stoletja se v Trstu prvič pojavi Marc, ki je še vedno prisoten. Priimek Márkič je po pogostnosti uvrščen na 438. mesto, našteli so jih 610, od tega tretjini v goriški in gorenjski statistični regiji. Fašisti so Márkič poitalijančili v Marchi.
Rimljani so na današnji dan vsako leto pripravili posebno procesijo, imenovano robigalija, v zaščito posevkov pred pozebo. Krščanstvo je to spremenilo v god apostola Marka, ki ima najlepšo cerkev v Benetkah. Markovo je tudi skrajni dan, na katerega je še lahko velika noč. Zadnjič se je to zgodilo leta 1943. Prisluhnimo Vladu Kreslinu in Beltinški bandi v pesmi Marko skače.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov