V Uppsali je na današnji dan leta 1744 umrl astronom Anders Celsius. V zgodovino se je zapisal s temperaturno lestvico, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov. Po padcu Napoleona I., francoskega cesarja, se je na današnji dan leta 1814 v Rim vrnil papež Pij VII. Njegovo trdno nasprotovanje Napoleonu, ki ga je dal zapreti, je prispevalo k temu, da so na dunajskem kongresu obnovili Cerkveno državo v Vatikanu. Danes se spominjamo očeta brezžične telegrafije. V Griffoneju se je na današnji dan leta 1874 rodil inženir Guglielmo Marconi. Po intuiciji je preverjal možnost uporabe elektromagnetnih valov za pošiljanje sporočil. 21-leten je izumil ozemljeno oddajno anteno, že čez leto dni mu je uspel brezzični prenos sporočil na razdaljo. Leta 1901 je uspel vzpostaviti prvo radiotelegrafsko zvezo prek Atlantik, čez 8 let so mu za ta podvig podelili Nobelovo nagrado. Leta 1932 pa se je tako spominjal svojega življenjskega dosežka/ dalet Na današnji dan leta 1869 je bil v v Drnovku pod Biljano četrti slovenski tabor, pomemben predvsem za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let zatem so ustanovili čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva ter godbe na pihala, močni sta bili tudi telovadni društvi Sokol in Orel. Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkočič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Slednjega srečamo prvič v Trstu, v 14. stoletju, v oblikah Marcosa, Marrchusa, Marchouxa in podobnih; na začetku 15. stoletja se v Trstu prvič pojavi Marc, ki je še vedno prisoten. Priimek Márkič je po pogostnosti uvrščen na 438. mesto, našteli so jih 610, od tega tretjini v goriški in gorenjski statistični regiji. Fašisti so Márkič poitalijančili v Marchi. Rimljani so na današnji dan vsako leto pripravili posebno procesijo, imenovano robigalija, v zaščito posevkov pred pozebo. Krščanstvo je to spremenilo v god apostola Marka, ki ima najlepšo cerkev v Benetkah. Markovo je tudi skrajni dan, na katerega je še lahko velika noč. Zadnjič se je to zgodilo leta 1943. Prisluhnimo Vladu Kreslinu in Beltinški bandi v pesmi Marko skače.