27-ga aprila praznujemo v Sloveniji Dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Pri tem je prišlo do napake, saj je bil ustanovni sestanek dan prej, na današnji dan leta 1941 pa so ustanovili Protimperialistično fronto. Ta se je preoblikovala v Osvobodilno fronto, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. V arhivu hranimo pričevanja Josipa Vidmarja in Josipa Andreja Rusa o sodelovanju Sokolov. Strateški položaj Trsta je prvi prepoznal avstrijski cesar Karel VI, ki je s patentom o trgovini razglasil prosto plovbo po Jadranu. Leta 1719 je imperator Trst in Reko razglasil za svobodni pristanišči. Na današnji dan leta 1769 je na temelju patenta dunajskega dvora tržaška občina postala odprto brezcarinsko pomorsko mesto. Podrobneje o tem zgodovinar Aleksij Kalc. V Mirni Peči se je na današnji dan leta 1919 rodil generalpolkovnik in narodni heroj Stane Potočar - Lazar. Spomladi leta 1942 je odšel v partizane. Postal je komandant bataljona Gubčeve brigade, po kapitulaciji Italije je postal komandant 31. divizije, leta 1944 pa je s 25-mi leti postal komandant 9. korpusa. Po vojni je bil komandant enot Jugoslovanske armade v Julijski krajini. Med letoma 1973 in 1977 pa je bil načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1983 je krstil patruljno bojno ladjo Koper, o čemer je poročal Just Ivanovič. Priimek Zorko je primer oblikovanja priimka iz imena. Tako so imena Albin, Zorko, Zorislav, Zorica, Zoro, Zorin in Zorjan lahko tudi priimki, ki so večinoma pogostejši kot imena. Izmed omenjenih je najpogostejši Zorko, ob popisu leta 1991 so jih našteli tisoč 948. Dodajmo, da so fašisti priimek Zorn poitalijančili v Zorni. Na današnji dan leta 1909 se je v Biljah rodil glasbenik, urednik in kritik Ivan Silič. V pogovoru z Natašo Benčič se je tako spominjal družinske predanosti glasbi/ dalet. Šolal se je v begunstvu. V Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino, glasbo pa pri profesorju Vojtehu Hybašku in pri Francetu Maroltu. Kot interniranec se je v Bariju pridružil prekomorcem. V Gravini je sodeloval pri ustanavljanju pevskega zbora Srečko Kosovel. Po vojni je na Goriškem organiziral številne zbore. V Postojni je vodil glasbeno šolo, v Novem Sadu pa opero. Od leta 1955 do upokojitve je bil glasbeni urednik in producent na naši radijski postaji. Sedaj pa Jenkova Lipa v izvedbi Maroltovega Akademskega zbora, najprej pa spomini Ivana Siliča.