Danes se spominjamo vsestranskega ustvarjalca, renesančnega genija Leonarda da Vincija. Umrl je na današnji dan leta 1519 v gradu Cloix pri Amboisu. Manj je znano, da je na prošnjo Beneške republike, ki je bila v vojni s Turki, Leonardo v začetku leta 1500 nekaj dni raziskoval, kako turški konjenici preprečiti vdor čez slovensko ozemlje v Furlansko nižino. O tem je doktor Sandi Sitar povedal Na današnji dan leta 1804 se je pri Sv. Quirinu zadnjič sestala 'sosednja', to je zbor hišnih gospodarjev, na katerem so v Beneški Sloveniji pod županovim vodstvom reševali skupna vprašanja in sodili. Skupščini sta bili v okviru nadiškega in sovodenjskega velikega županstva. To samoupravo so uživali v času vladavine Oglejskega patriarhata in Beneške republike, Avstrija pa je to ukinila. Podrobnosti razkriva Giorgio Bankič. V Gorici je na današnji dan leta leta 1854 umrl peti goriški nadškof Franc Ksaver Lušin. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Celovcu, na dunajski univerzi pa je študiral orientalske jezike. Leta 1823 ga je cesar Franc prvi imenoval za tridentinskega nadškofa. Po desetih letih je bil premeščen v Lvov, leta 1835 pa je postal goriški nadškof. Izkazal se je kot dober organizator, omogočil je ustanovitev gluhonemnice, bolnišnice za ženske in ostarele siromake ter sirotišnice. Podpiral je delo Mohorjeve družbe. Bradati človek je botroval nastanku priimkov Brádica, Brádelj in Bradáč. Teh so našteli 378, po pogostnosti je priimek Bradáč uvrščen na 932. mesto. Razen na Koroškem in Goriškem je prisoten v vseh drugih slovenskih statističnih regijah. Fašisti so priimek poitalijančili v Bradassi, Bardacci ali Baldassi. V Parizu je na današnji dan leta 1864 umrl skladatelj Giacomo Mayerbeer. Najprej je bil pianist, zatem pa se je posvetil komponiranju. Njegove najbolj uspele opere so Vražji Robert, Hugenoti in Afričanka. Prisluhnimo Meyerbeerjevemu plesu iz baletne suite Drsalci