"Mi smo fajn ljudje, meksikajnarji,/ hoč`mo se vojsk`vat tam v Meksiki", tako so prepevali slovenski prostovoljci iz habsuburške monarhije. Na današnji dan leta 1864 so jih iz Ljubljane v Trst prepeljali z vlakom, vendar zaradi nasprotovanja severnoameriške vlade niso smeli izpluti. Štiristo so jih v Trstu vzeli v avstrijsko armado, 700 pa so jih poslali nazaj v Ljubljano. Mehiška pustolovščina se je klavrno končala leta 1867. V Bujnaksku se je na današnji dan leta 1904 rodil kirurg Gadžijev Mahomad - Miško. Kmalu po diplomi so ga Nemci pri Stalingradu zajeli. V Trstu mu je leta 1944 uspelo pobegniti. Pridružil se je partizanom, vodstvo Istrskega odreda ga je zadolžilo za vodenje bolnišnice Zalesje pri Ostrožnem Brdu, kjer mu je uspelo ozdraviti več kot 220 ranjencev. Prisluhnimo spominom Janeza Fabjaniča - Emila in bolničarja Jožeta Petkovška. Po osvoboditvi se je doktor Miško vrnil v domovino, kjer so ga konfinirali na Kavkaz. Po Stalinovi smrti je delal kot kirurg v bolnišnici in se upokojil kot vodja poliklinike. V Budvi je na današnji dan leta 1979 umrla filmska igralka Ida Kravanja - Ita Rina. Uresničitev sanj mlade Divačanke se je pričelo leta 1926, ko sicer na lepotnem tekmovanju ni zmagala, toda njene fotografije so botrovale povabilu na poskusno snemanje v Berlin. Posnela je 18 nemih filmov, najbolj znana sta bila Erotikon in Tončka obešenjakinja. Leta 2007 so ob 90. obletnici rojstva pripravili razstavo v Škrateljnovi hiši v Divači, kjer je danes muzej igralk, o čemer podrobneje pobudnik, Silvan Furlan. Grba, vidna telesna hiba, je botrovala nastanku priimkov Gŕbec, v Slovenski Istri tudi Gŕbac, medtem ko so nekoč na Kranjskem pisali tudi Gerbic. Priimek Gŕbec je po pogostnosti uvrščen na tisoč 180. mesto, pretežno istrski Gŕbac pa je na 3 tisoč 440. mestu. Fašisti so Gŕbce poitalijančili v Garbasso, Gerbi ali Gerbini. V Kremnčuku se je na današnji dan leta 1894 rodil skladatelj Dimitri Zinovievich Tiomkin, ki je v Hollywoodu zaslovel kot Dimitri Tiomkin. Mati glasbenica ga je uvedla skrivnosti klavirja, študiral je na konzervatoriju v Sanct Petreburgu. Po revoluciji se je družina preselila v Berlin, kasneje pa je v New Yorku začel pisati filmsko glasbo. Prvi uspeh nu je prinesel film Los Horizon, za pesem "The Ballad of High Noon" ali "Do Not Forsake Me, O My Darlin" pa je leta 1952 prejel oskarja za glasbo. Prisluhnimo skladbi The Green Leaves of Summer iz filma The Alamo leta 1960