Cesarica Marija Terezija je na današnji dan leta 1754 reškega jezuita Franceta Ksaverija Orlanda pooblastila, naj v Trstu vodi Navtično šolo. Že med prvimi 20-imi študenti je bilo nekaj Slovencev, ki so govorili "kranjski jezik". Šola še danes deluje kot tehnično navtični inštitut. Med profesorji so bili Franc Gogala plemeniti Leesthal, inženir ladjedelništva, Viktor Lučavnik in kapitan dolge plovbe, Gregor Rupel. Po osvoboditvi so v Žusterni ustanovili Pomorsko akademijo. Prisluhnimo spominom Save Kaluž v pogovoru z Matejo Markončič V kraju San Benedetto del Tronto se je na današnji dan leta 1924 rodil novinar, televizijski in filmski režiser Mario Fanelli. Kot diplomirani ekonomist in vojaški častnik se je spomladi leta 1951 zaposlil na naši radijski postaji in delal v kulturni redakciji italijanskega programa. Že leta 1955 se je preselil v Zagreb, kjer je sodeloval pri pionirskem snovanju televizijskega programa. V pogovoru z Bruno Alessio se je tako spominjal dela v Kopru Na današnji dan leta 1979 sta na najvišjo goro sveta, 8848 visoki Mount Everest, priplezala Kranjčana Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še trojna mednarodna naveza takratne jugoslovanske odprave, v kateri so bili Stane Belak - Šrauf, Splitčan Stipe Božić in vodja šerp na odpravi, Nepalec Ang Phu. Prisluhnimo odlomku sprejema članov odprave na brniškem letališču, reporterju Franeku Trefaltu in Nejcu Zaplotniku Med priimke, nastale iz predkrščanskih slovanskih imen, Merku uvršča tudi skupino, posebej na Goriškem razširjenih priimkov z obrazilom -goj. Zaustavimo se pri priimku Sfiligoj. Sodeč po statističnih podatkih je to redek priimek, našteli so 43 nosilcev, uvrščen je na 7 tisoč 999. mesto. Fašisti so priimek Sfiligoj poitalijančili v Silli. V Leipzigu se je na današnji dan leta 1854 rodil violinist, dirigent in skladatelj Paul Klengel. Po študiju na konservatoriju je v rodnem mestu uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Estetika v glasbi. Najprej je delal kot zborovski dirigent, zatem pa je na konservatoriju poučeval violinsko in klavirsko glasbo. Iz obsežnega skladateljskega opusa omenimo predvsem komorne skladbe za violino, violo, čelo in klavir ter seveda zborovske skladbe. Prisluhnimo koncertu za dva čela, Ksenijo Jankovič in Christopha Richterja je spremljal orkester Radia Hannover z dirigentom Bjartom Engesetom.