Na današnji dan leta 1884 so v Kopru ustanovili slovensko Hranilnico in posojilnico, ki je bila kot zadruga z neomejenim poroštvom vknjižena na Trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu. Za predsednika so izvolili zabaveljskega posestnika Antona Križanca, tajnik pa je postal Vjekoslav Spinčič, profesor na učiteljišču in deželnozborski poslanec. Kasneje so hranilnice in posojilnice ustanovili še v Marezigah, Pomjanu, Pobegih, Sočergi, Dekanih, Spodnjih Škofijah, Svetem Antonu in Kubedu. Komaj 28-leten je v Ljubljani na današnji dan leta 1929 umrl pedagog, filozof in publicist Franjo Čibej. V Ljubljani je končal filozofsko fakulteto in se tam zaposlil kot predavatelj. Analiziral je sodobna mladinska gibanja, sociologijo umetnosti, umetniške možnosti kina, erotiko in seksualnost mladostnika in celo funkcije pesništva. V rokopisu pa je ostalo njegovo delo Psihologija pedagogike, teorija in očrt psihičnega razvoja pri otroku. V Mirnu se je na današnji dan leta 1954 rodil novinar Zdenko Ferletič. Po diplomi na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo je najprej delal v novogoriški sindikalni organizaciji, leta 1980 pa se je zaposlil na naši radijski postaji. Najprej je sodeloval pri snovanju novogoriškega studia, zatem pa je v Kopru skrbel za oddaje o kmetijstvu in zamejstvu. Ob 50-ti obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji je naša radijska postaja pripravila niz oddaj, v katerih je vprašanja o odnosih ob naši zahodni meji leta 1987 takole zastavil Zdenko Ferletič je kasneje postal odgovorni urednik Radia Koper. Leta 1997 se je zaposlil na koprski mestni občini. Beneška osnova svetniškega imena Juri Zorz je botrovala nastanku priimkov Zorza, Zorettig in Cótič. Zadnji je na Slovenskem pogost priimek, uvrščen je na 904. mesto, statistiki so našteli 384 nosilcev, od tega dobro polovico v goriški regiji. Fašisti so priimek Cótič poitalijančili v Zotti. Na današnji dan leta 1914 se je v Fojani rodil skladatelj Rado Simoniti. Po gimnaziji je v Ljubljani obiskoval Konservatorij in leta 1946 diplomiral na Akademiji za glasbo. V Črnomlju je vodil partizansko pihalno godbo, v Gravini pri Bariju pa je ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel. Leta 1965 se je takole spominjal tega dogodka: Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v ljubljanski operi. Kot skladatelj je izrazit melodik, napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi, kantato Kolednica mladinskih brigad in operno agitko Partizanka Anka. Prisluhnimo Simonitijevi uglasbitvi primorske himne v izvedbi tržaškega Partizanskega pevskega zbora