Črne koze so bile stoletja izredno nevarna bolezen, saj je v hujših epidemijah umrl vsak tretji bolnik. Na Kitajskem in v Turčiji so že zgodaj poznali cepljenje s tekočino, ki so jo dobili iz mehurjev laže obolelih. Zdravnik Edward Jenner, ki se je rodil na današnji dan leta 1749, je opravil grozljiv poskus. Leta 1976 je mlekarici, ki je imela goveje koze, vzel tekočino iz mehurčka na roki in z njo cepil otroka, ki je srečno prebolel okužbo. Postopek je imenoval vakcinacija, po latinskem izrazu za "goveje koze". Čez pol stoletja je Pasteur odkril pravega povzročitelja te bolezni. Danes se spominjamo goriške plemiške družine Tacco. Družina naj bi izhajala iz Sienne, iz rodbine koprskih grofov De Tacco, ali pa iz Egipta - njen član naj bi se v 13-em stoletju naselil v Benetkah in tam s trgovino obogatel. Bolj gotovo je, da družina Tacco izhaja iz Krmina. Po arhivskih virih se je Andrej iz Krmina leta 1590 bojeval proti Turkom. Njegova sinova je na današnji dan leta 1699 cesar Leopold I. povzdignil v baronski stan. Na Škofijah se je na današnji dan leta 1931 rodil filolog Leander Cunja. Po gimnaziji v Trstu je v Ljubljani vpisal študij klasične filologije. Že pred diplomo se je leta 1958 zaposlil kot ravnatelj mestnega arhiva v Kopru. Zatem je bil tajnik okrajne organizacije Zveze prijateljev mladine ter na naši radijski postaji. Po upokojitvi se je Leander Cunja posvetil raziskovalnemu delu na področju toponomastike in zgodovine Istre. Ob izidu knjige Škofije na Morganovi liniji je povedal Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos, "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". V Benečiji in na Kranjskem prevladuje Joduchus in iz njega izpeljani Jošt. Fašisti so ga preimonevali v Giusti. Na današnji dan leta 1904 so v prostorih pariškega Narodnega glasbenega društva krstno zaigrali Šeherezado Maurica Ravela. Skladatelj je najprej uglasbil leto prej izdano pesniško zbirko Tristana Klingsorja, ki ga je navdušila Tisoč in ena noč. Ravel je cikel napisal za sopran ali tenor in orkester. Prisluhnimo odlomku posnetka prve pesmi. Mezzosopranistko Malilyn Horne je na snemanju spremljal Simfonični orkester iz Pariza pod taktirko Leonarda Bernsteina