Na skupno slovansko kulturo v Istri opozarjajo mnogi glagolski napisi, tako v beneški kot v avstrijski Istri. Samostan manjših bratov tretjerednikov so v Kopru ustanovili že leta 1467, in sicer v Bošadragi, po letu 1530 pa so se preselili v samostan Sv. Gregorja na Belvederju, kjer so domovali do ukinitve leta 1806 po odredbi francoske vlade. Tedaj se je izgubila večina pisnega bogastva iz samostanske dediščine. V Zagrebu, poleg brevirja iz leta 1668, hranijo tudi misal z rokopisno opombo z dne 26. maja 1734: "Ovo je misal Mostira Svetoga Grgura v Kopru." V Kobaridu se je na današnji dan leta 1859 rodil pesnik Josip Pagliaruzzi - Krilan. Že v rojstnem Kobaridu ga je za literaturo navdušil učitelj Fran Dominko, na goriški gimnaziji pa sta s Karlom Štrekljem urejala šolsko glasilo. Po maturi je na Dunaju vpisal pravo, zaradi zdravstvenih težav pa se je na izpite pripravljal doma. S Hrabroslavom Volaričem sta vodila čitalnico. Josip je pri 19-tih objavil prvo pesem. Posvečal se je predvsem liriki. Epske pesnitve obujajo balkanske motive, kot na primer Smrt carja Samuela. Na Gregorčičevo pobudo je Anton Klodič posthumno izdal Krilanove Poezije in Izbrane spise. Slikarstvu se je zapisala današnja jubilantka Mira Ličen Krmpotič. V oddaji Srečanja je Vesna Čehovin marca 1978 mlado slikarko obiskala v njenem piranskem mansardnem stanovanju in ateljeju obenem; prisluhnite odlomku/ Mira Ličen Krmpotič se je kasneje posvetila konservatorskemu delu, ustvarja v glini in dela vitraže. Iz imena Filip je nastal tudi slovenski ekspresivni izraz 'lipe' - "omejen, neumen človek". Priimek Lípec je Merku izpeljal iz imena apostola Filipa, pri čemer je prišlo do opuščanja glasu f, ki je stoletja nazaj Slovence spravljal v zadrego, zato so bile krajšave in spremembe kar nujne. Statistiki so našteli 46 nosilcev priimka Lípec, ki je po pogostnosti uvrščen na 7 tisoč 657. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Tigliani. V Mečanih v Nadiški dolini se je na današnji dan leta 1924 rodil Anton Birtič. Glasbeno se je izobrazil v Čedadu in Ljubljani, kjer je tudi maturiral in leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Leta 1976 je ustanovil združenje beneških godcev in ga takole predstavil/ Uglasbil je celo vrsto beneških narodnih pesmi in jih zbral v zbirki Oj božime. Naslovno pesem bomo sedaj slišali v izvedbi Beneških fantov