V Ženevi je na današnji dan leta 1564 umrl teolog in verski reformator Jean Calvin, ki pa je bil tudi svojski radikalec, saj je kruto obračunal z opozicijo in goreče zagovarjal pobijanje krivovercev. Po njegovih zamislih so preobrazili Ženevo v mesto, v katerem se na vseh področjih kaže odločilni vpliv reformacije. Zlata mrzlica, ki je v Kalifornijo pritegnila številne pustolovce, je pomagala k razcvetu San Francisca. Z njeno pomočjo je obogatel tudi na današnji dan leta 1794 rojeni podjetnik Cornelius Vanderbilt, ki si je že pred tem zagotovil koncesijo za železniške prevoze v državi New York. Uvedel je ladijsko linijo med New Yorkom in San Franciscom. Na današnji dan leta 1914 se je na Ptuju rodil pediater Branko Šalamun. Po študiju medicine v Zagrebu je bil zdravnik v planinskem polku v Delnicah, po vojni je kot pediater delal v Ljubljani in Mostarju, od leta 1950 pa v Kopru, kjer je leto zatem organiziral otroški oddelek. Boril se je za novo bolnišnico, ki je do upokojitve ni dočakal. V našem arhivu hranimo oddajo Radio Koper na obisku, ko je leta 1986 dobil Potrčevo nagrado in o novi bolnišnici dejal V Delhiju je na današnji dan leta 1964 umrl filozof in politik Džavarharlal Nehru, imenovan tudi Pandit - Učenjak. Kot vodja Indijskega narodnega kongresa je po razglasitvi neodvisnosti Indije 15. avgusta 1947 prevzel mesto predsednika nove indijske vlade. Bil je tudi pobudnik gibanja neuvrščenih. V arhivu hranimo magnetofonski zapis ob obisku Tita, ki je leta 1955 govoril v Madrasu Avguštin izhaja iz latinskega imena Augustinus, ki ga razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Augustus. Avgustus, v pomenu "vzvišeni", je bilo častno ime rimskih cesarjev. Iz tega imena je nastal na Primorskem razširjen priimek Guštín. Statistiki so našteli 288 nosilcev, skoraj tretjina jih živi v istrskokraški statistični regiji, tako je po pogostnosti uvrščen na tisoč 364. mesto. Fašisti so Guštína poitalijančili v Gustini. Šeherezada, lik iz Tisoč in ene noči, ki si s pripovedovanjem zgodb podaljšuje svoje življenje, je kar dvakrat navdihnil skladatelja Maurica Ravela. Najprej je napisal cikel samospevov, leta 1898 pa se je lotil opere, vendar je napisal zgolj uverturo, ki so jo zaigrali na današnji dan leta 1899 v prostorih Narodnega društva v Parizu kar pod avtorjevo taktirko, mi pa prisluhnimo odlomku posnetka pariških simfonikov