Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Benetkah je na današnji dan leta 1594 umrl slikar Tintoretto. Ime je dobil po očetovi barvarski obrti. Nanj sta najbolj vplivala Tizian in Michelangelo. Bil je eden glavnih predstavnikov manierizma. Mojstrsko je upodobil dramo človekovih nenehnih iskanj in svoje slikarstvo povzdignil do vizionarske in kozmične razsežnosti.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Slavko Štrukelj. Po študiju na konzervatoriju je leta 1944 debitiral v ljubljanski operi kot Maks v Webrovem Čarostrelcu. V skoraj 30-letni karieri je njegov Herod iz Straussove opere Saloma uvrščen med najvidnejše operne poustvaritve na Slovenskem. V arhivu hranimo posnetek iz leta 1955, ko je Slavko Štrukelj v duetu z Marušo Patik posnel duet Esmeralda in cirkuški direktor
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1954 rodila pisateljica in novinarka Brina Švigelj-Mérat, Brina Svit. Po diplomi iz primerjalne književnosti in francoščine se je leta 1980 preselila v Pariz, kjer svoje romane najprej napiše v francoščini in jih kasneje prevede v slovenščino, le prvi ljubezenski roman Con brio je leta 1998 izšel najprej v Ljubljani in kasneje so ga prevedli v več svetovnih jezikov. V pogovoru z Bredo Biščak je o osmi knjigi Slovenski obraz, ki je izšla pri založbi Gallimard, povedala
Kancijan izhaja iz latinskega imena Cantianus. Nekdanji pomen še ni jasen. Nekateri ga s pridržkom povezujejo z latinsko besedo cantio, v rodilniku cantionis v pomenu "petje, pesem; čarodejne besede". Iz Kancijana in Kosijana so nastali priimki Kocijan, Kocijančič, Kocjanc, Kocjanec ter bolj redka Kancjan in Kancijan. S tolminskim in idrijskim akanjem je nastal še priimek Kacín. Statistiki so našteli 159 nosilcev, skoraj tri četrtine v goriški in preostali v gorenjski statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Kacín po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 746. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Canzio.
V Zagrebu je na današnji dan leta 1854 umrl skladatelj Vatroslav Lisinski. V rodnem mestu je študiral pravo in filozofijo ter delal kot uradnik v banski upravi. Vzporedno je študiral glasbo. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je živel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere pod taktirko Mladena Bašiča v finalu iz opere Porin
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Benetkah je na današnji dan leta 1594 umrl slikar Tintoretto. Ime je dobil po očetovi barvarski obrti. Nanj sta najbolj vplivala Tizian in Michelangelo. Bil je eden glavnih predstavnikov manierizma. Mojstrsko je upodobil dramo človekovih nenehnih iskanj in svoje slikarstvo povzdignil do vizionarske in kozmične razsežnosti.
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Slavko Štrukelj. Po študiju na konzervatoriju je leta 1944 debitiral v ljubljanski operi kot Maks v Webrovem Čarostrelcu. V skoraj 30-letni karieri je njegov Herod iz Straussove opere Saloma uvrščen med najvidnejše operne poustvaritve na Slovenskem. V arhivu hranimo posnetek iz leta 1955, ko je Slavko Štrukelj v duetu z Marušo Patik posnel duet Esmeralda in cirkuški direktor
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1954 rodila pisateljica in novinarka Brina Švigelj-Mérat, Brina Svit. Po diplomi iz primerjalne književnosti in francoščine se je leta 1980 preselila v Pariz, kjer svoje romane najprej napiše v francoščini in jih kasneje prevede v slovenščino, le prvi ljubezenski roman Con brio je leta 1998 izšel najprej v Ljubljani in kasneje so ga prevedli v več svetovnih jezikov. V pogovoru z Bredo Biščak je o osmi knjigi Slovenski obraz, ki je izšla pri založbi Gallimard, povedala
Kancijan izhaja iz latinskega imena Cantianus. Nekdanji pomen še ni jasen. Nekateri ga s pridržkom povezujejo z latinsko besedo cantio, v rodilniku cantionis v pomenu "petje, pesem; čarodejne besede". Iz Kancijana in Kosijana so nastali priimki Kocijan, Kocijančič, Kocjanc, Kocjanec ter bolj redka Kancjan in Kancijan. S tolminskim in idrijskim akanjem je nastal še priimek Kacín. Statistiki so našteli 159 nosilcev, skoraj tri četrtine v goriški in preostali v gorenjski statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Kacín po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 746. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Canzio.
V Zagrebu je na današnji dan leta 1854 umrl skladatelj Vatroslav Lisinski. V rodnem mestu je študiral pravo in filozofijo ter delal kot uradnik v banski upravi. Vzporedno je študiral glasbo. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je živel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere pod taktirko Mladena Bašiča v finalu iz opere Porin
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov