V Benetkah je na današnji dan leta 1594 umrl slikar Tintoretto. Ime je dobil po očetovi barvarski obrti. Nanj sta najbolj vplivala Tizian in Michelangelo. Bil je eden glavnih predstavnikov manierizma. Mojstrsko je upodobil dramo človekovih nenehnih iskanj in svoje slikarstvo povzdignil do vizionarske in kozmične razsežnosti. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Slavko Štrukelj. Po študiju na konzervatoriju je leta 1944 debitiral v ljubljanski operi kot Maks v Webrovem Čarostrelcu. V skoraj 30-letni karieri je njegov Herod iz Straussove opere Saloma uvrščen med najvidnejše operne poustvaritve na Slovenskem. V arhivu hranimo posnetek iz leta 1955, ko je Slavko Štrukelj v duetu z Marušo Patik posnel duet Esmeralda in cirkuški direktor V Ljubljani se je na današnji dan leta 1954 rodila pisateljica in novinarka Brina Švigelj-Mérat, Brina Svit. Po diplomi iz primerjalne književnosti in francoščine se je leta 1980 preselila v Pariz, kjer svoje romane najprej napiše v francoščini in jih kasneje prevede v slovenščino, le prvi ljubezenski roman Con brio je leta 1998 izšel najprej v Ljubljani in kasneje so ga prevedli v več svetovnih jezikov. V pogovoru z Bredo Biščak je o osmi knjigi Slovenski obraz, ki je izšla pri založbi Gallimard, povedala Kancijan izhaja iz latinskega imena Cantianus. Nekdanji pomen še ni jasen. Nekateri ga s pridržkom povezujejo z latinsko besedo cantio, v rodilniku cantionis v pomenu "petje, pesem; čarodejne besede". Iz Kancijana in Kosijana so nastali priimki Kocijan, Kocijančič, Kocjanc, Kocjanec ter bolj redka Kancjan in Kancijan. S tolminskim in idrijskim akanjem je nastal še priimek Kacín. Statistiki so našteli 159 nosilcev, skoraj tri četrtine v goriški in preostali v gorenjski statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Kacín po pogostnosti uvrščen na 2 tisoč 746. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Canzio. V Zagrebu je na današnji dan leta 1854 umrl skladatelj Vatroslav Lisinski. V rodnem mestu je študiral pravo in filozofijo ter delal kot uradnik v banski upravi. Vzporedno je študiral glasbo. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je živel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere pod taktirko Mladena Bašiča v finalu iz opere Porin