Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Firencah se je na današnji dan leta 1604 rodila nadvojvodinja in grofica Claudia de' Medici. 17-letna se je poročila z urbinskim vojvodo Federicom Ubaldom, ki je čez dve leti umrl zaradi epileptičnega napada. Leta 1626 se je drugič poročila z bratom avstrijskega cesarja Ferdinanda drugega, Leopoldom, ki je po 6 letih zakona umrl. Tako je postala regentka Tirolske v imenu sina Ferdinanda Carla. V Boznu je dala zgraditi baročno gledališče in trgovsko palačo, bistveno je razširila tudi spomladanski in jesenski sejem.
V Sežani je na današnji dan leta 1904 umrl avstroogrski kontraadmiral Karel Maksimiljan Schaffer. Bil je osebni tajnik nadvojvode Maksimiljana, z njim se je udeležil pohoda v Mehiko. Leta 1883 je postal kontraadmiral, kasneje je bil še komandant Vojne pomorske akademije na Reki. Podrobnosti dodaja Marijan Kranjc.
V Rimu je na današnji dan leta 2004 umrl igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Zaradi tuberkoloze je moral prekiniti šolanje, tako da je šele leta 1945 diplomiral na pravni fakulteti in čez dve leti na Narodni dramaturški akademiji večnega mesta. Nastopal je že v sanatoriju, kjer je igral banjo, ki ga je sam izdelal. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci
Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Ustavimo se pri patronimičnem priimku Marinovič. Najdemo ga, sodeč po telefonskem imeniku Slovenije, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so priimek Marinovič preimenoval v Marini ali v Marino.
Na današnji dan leta 1884 se je v Trstu rodil skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk. Študiral je na Dunaju in v Gradcu, izpopolnjeval pa se je še na tržaškem konzervatoriju Tartini. Pred fašisti se je zatekel v Maribor. Ob ustanovitvi naše radijske postaje je vodil glasbeni oddelek in radijski zbor. Napisal je tudi več orkestralnih skladb, najbolj znana je Simfonična suita. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Luise Antoni in spominom Primoža Kureta na svojega učitelja/ Zdaj pa pesem Vasilija Mirka "Dekle, to mi povej", ki jo je skupina Ave pod taktirko Andraža Hauptmana zapela na Piranskih glasbenih večerih leta 1992
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Firencah se je na današnji dan leta 1604 rodila nadvojvodinja in grofica Claudia de' Medici. 17-letna se je poročila z urbinskim vojvodo Federicom Ubaldom, ki je čez dve leti umrl zaradi epileptičnega napada. Leta 1626 se je drugič poročila z bratom avstrijskega cesarja Ferdinanda drugega, Leopoldom, ki je po 6 letih zakona umrl. Tako je postala regentka Tirolske v imenu sina Ferdinanda Carla. V Boznu je dala zgraditi baročno gledališče in trgovsko palačo, bistveno je razširila tudi spomladanski in jesenski sejem.
V Sežani je na današnji dan leta 1904 umrl avstroogrski kontraadmiral Karel Maksimiljan Schaffer. Bil je osebni tajnik nadvojvode Maksimiljana, z njim se je udeležil pohoda v Mehiko. Leta 1883 je postal kontraadmiral, kasneje je bil še komandant Vojne pomorske akademije na Reki. Podrobnosti dodaja Marijan Kranjc.
V Rimu je na današnji dan leta 2004 umrl igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Zaradi tuberkoloze je moral prekiniti šolanje, tako da je šele leta 1945 diplomiral na pravni fakulteti in čez dve leti na Narodni dramaturški akademiji večnega mesta. Nastopal je že v sanatoriju, kjer je igral banjo, ki ga je sam izdelal. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci
Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Ustavimo se pri patronimičnem priimku Marinovič. Najdemo ga, sodeč po telefonskem imeniku Slovenije, praktično po vsej Sloveniji. Fašisti so priimek Marinovič preimenoval v Marini ali v Marino.
Na današnji dan leta 1884 se je v Trstu rodil skladatelj in zborovodja Vasilij Mirk. Študiral je na Dunaju in v Gradcu, izpopolnjeval pa se je še na tržaškem konzervatoriju Tartini. Pred fašisti se je zatekel v Maribor. Ob ustanovitvi naše radijske postaje je vodil glasbeni oddelek in radijski zbor. Napisal je tudi več orkestralnih skladb, najbolj znana je Simfonična suita. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Luise Antoni in spominom Primoža Kureta na svojega učitelja/ Zdaj pa pesem Vasilija Mirka "Dekle, to mi povej", ki jo je skupina Ave pod taktirko Andraža Hauptmana zapela na Piranskih glasbenih večerih leta 1992
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov