Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes. Vse do 18. stoletja so jo lovili zaradi hrane, perje pa so uporabili za izdelavo žimnic. Njeno bivalno področje je obsegalo otoke severne Kanade, Grenlandijo, Islandijo, Norveško, Irsko in Britanijo, sčasoma pa so jo iztrebili. Zadnji par so pobili na današnji dan leta 1844 na Islandiji.
Na Ptuju je na današnji dan leta 1874 umrl jezikoslovec Oroslav Caf. Jezikovno nadarjen se je že v gimnaziji naučil slovanske jezike, v okviru bogoslovja pa še semitske. V Framu je začel študirati indoevropsko jezikoslovje po Boppu in Pottu ter se naučil vseh indoevropskih jezikov, od stare indijščine do keltščine. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Žal je Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi skupno izdala slovar, zavrnil, tako je njegovo gradivo uporabil Pleteršnik.
V spodnjeavstrijskem Edlachu je na današnji dan leta 1904 umrl utemeljitelj političnega cionizma, Theodor Herzel. Na Dunaju je deloval kot pisatelj in politik. Njegovi najbolj znani deli sta Judovska država in Poskus moderne rešitve judovskega vprašanja.
V Bazovici se je na današnji dan leta 1934 rodil pianist, skladatelj in dirigent Aleksander Vodopivec. Bil je korepetitor v opernem gledališču Verdi v Trstu, pisal je scensko glasbo za Slovensko stalno gledališče. Znani so številni njegovi kabaretni songi. Vodil je jazz orkester in tržaški festival slovenske popevke. O tem je ob letošnji obuditvi festivala povedal Za zborovske skladbe je prejel veliko nagrad.
Tomazétič je manj pogosta oblika patronimičnega priimka, nastalega iz imena apostola Tomaža. Njegova pogostnost je manjša kot pet. V telefonskem imenu smo našli dva nosilca le na Kambreškem, in sicer v Srednjem. Fašisti so priimek poitalijančili v Tomasini ali v Tomaselli.
Na današnji dan pred 160 leti se je v Hukvaldiju rodil moravski skladatelj Leoš Janaček. Po študiju v Pragi, Leipzigu in na Dunaju, je v Brnu ustanovil in vodil orgelsko šolo. Z opero Jenufa je utemeljil češki realizem. Na temelju ljudske pesmi je razvil svoj slog, v katerem se prepletajo romantična dediščina Smetane in Dvoržaka ter impresionistični vplivi Musorgskega. Prisluhnimo Moravskemu plesu iz Najačkove Suite-serenade opus 3. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes. Vse do 18. stoletja so jo lovili zaradi hrane, perje pa so uporabili za izdelavo žimnic. Njeno bivalno področje je obsegalo otoke severne Kanade, Grenlandijo, Islandijo, Norveško, Irsko in Britanijo, sčasoma pa so jo iztrebili. Zadnji par so pobili na današnji dan leta 1844 na Islandiji.
Na Ptuju je na današnji dan leta 1874 umrl jezikoslovec Oroslav Caf. Jezikovno nadarjen se je že v gimnaziji naučil slovanske jezike, v okviru bogoslovja pa še semitske. V Framu je začel študirati indoevropsko jezikoslovje po Boppu in Pottu ter se naučil vseh indoevropskih jezikov, od stare indijščine do keltščine. Marljivo je zbiral gradivo za slovenski slovar in slovnico. Žal je Miklošičevo ponudbo iz 1856, da bi skupno izdala slovar, zavrnil, tako je njegovo gradivo uporabil Pleteršnik.
V spodnjeavstrijskem Edlachu je na današnji dan leta 1904 umrl utemeljitelj političnega cionizma, Theodor Herzel. Na Dunaju je deloval kot pisatelj in politik. Njegovi najbolj znani deli sta Judovska država in Poskus moderne rešitve judovskega vprašanja.
V Bazovici se je na današnji dan leta 1934 rodil pianist, skladatelj in dirigent Aleksander Vodopivec. Bil je korepetitor v opernem gledališču Verdi v Trstu, pisal je scensko glasbo za Slovensko stalno gledališče. Znani so številni njegovi kabaretni songi. Vodil je jazz orkester in tržaški festival slovenske popevke. O tem je ob letošnji obuditvi festivala povedal Za zborovske skladbe je prejel veliko nagrad.
Tomazétič je manj pogosta oblika patronimičnega priimka, nastalega iz imena apostola Tomaža. Njegova pogostnost je manjša kot pet. V telefonskem imenu smo našli dva nosilca le na Kambreškem, in sicer v Srednjem. Fašisti so priimek poitalijančili v Tomasini ali v Tomaselli.
Na današnji dan pred 160 leti se je v Hukvaldiju rodil moravski skladatelj Leoš Janaček. Po študiju v Pragi, Leipzigu in na Dunaju, je v Brnu ustanovil in vodil orgelsko šolo. Z opero Jenufa je utemeljil češki realizem. Na temelju ljudske pesmi je razvil svoj slog, v katerem se prepletajo romantična dediščina Smetane in Dvoržaka ter impresionistični vplivi Musorgskega. Prisluhnimo Moravskemu plesu iz Najačkove Suite-serenade opus 3. Simfonikom RTV Slovenija dirigira David de Villiers
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov