Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1834 se je v Kamnjah rodil šolnik Franc Vodopivec. Po učiteljski pripravnici v Gorici je poučeval v Kobaridu in šolanje nadaljeval na Dunaju. Za slovenske osnovne šole je izdelal Zemljevid poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in zanj prejel nagrado na svetovni razstavi na Dunaju.
Na današnji dan leta 1944 so v gozdni hiši pri Čaparovici predstavniki italijanskih partizanov ustanovili Unijo Italijanov Istre in Reke. Kasneje se je preimenovala v Unijo Italijanov, ki je danes krovna organizacija italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Ob tej priložnosti je center za zgodovinske raziskave iz Rovinja izdal knjigo Enza Giuricina "Italijanska narodna skupnost 1944-2006". Giuricin je takrat povedal
V Trnjavski Kuti na Hrvaškem je na današnji dan leta 1944 umrl mladinski pisatelj Josip Vandot, ki se je v zgodovino zapisal s trilogijo mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec, po katerem so leta 1951 posneli film. V arhivu hranimo pričevanje Matije Barla
V El Puertu de Santa María je na današnji dan leta 2009 umrla María del Carmen Bousada de Lara, ki je kot najstarejša ženska na svetu s pomočjo umetne oploditve leta 2006 rodila dvojčke. Ob rojstvu otrok je bila stara 67 let.
Priimek Hládnik po Merkuju izvira iz ledinskega imena, to je prebivalec kraja, kjer je zaradi bližine kake hladne vode, lahko pa tudi zaradi prisotnosti hladnega vetra, vedno hladnejši od mejnih krajev. Med vsemi priimki je Hládnik po pogostnosti uvrščen na 654. mesto Statistiki so jih našteli 481, od tega kar 37 odstotkov v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Gelli.
V Rodežu pri Anhovem je na današnji dan leta 1944 v Soči utonil narodni heroj Jože Srebrnič. Zaradi političnega delovanja ni končal študija prava v Gradcu. Po mobilizaciji je tik pred koncem prve svetovne vojne zbežal k Rusom, kjer je delal tudi v okviru italijanske Socialistične stranke in kasneje Komunistične partije. Fašisti so ga konfinirali kar za 17 let, od koder je uspel zbežati k primorskim partizanom. Srebrniču v spomin je skladatelj Makso Pirnik napisal pesem Smrt v Brdih. Leta 1959 se je njenega nastanka takole spominjal Smrt v Brdih poje Partizanski pevski zbor
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1834 se je v Kamnjah rodil šolnik Franc Vodopivec. Po učiteljski pripravnici v Gorici je poučeval v Kobaridu in šolanje nadaljeval na Dunaju. Za slovenske osnovne šole je izdelal Zemljevid poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in zanj prejel nagrado na svetovni razstavi na Dunaju.
Na današnji dan leta 1944 so v gozdni hiši pri Čaparovici predstavniki italijanskih partizanov ustanovili Unijo Italijanov Istre in Reke. Kasneje se je preimenovala v Unijo Italijanov, ki je danes krovna organizacija italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Ob tej priložnosti je center za zgodovinske raziskave iz Rovinja izdal knjigo Enza Giuricina "Italijanska narodna skupnost 1944-2006". Giuricin je takrat povedal
V Trnjavski Kuti na Hrvaškem je na današnji dan leta 1944 umrl mladinski pisatelj Josip Vandot, ki se je v zgodovino zapisal s trilogijo mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec, po katerem so leta 1951 posneli film. V arhivu hranimo pričevanje Matije Barla
V El Puertu de Santa María je na današnji dan leta 2009 umrla María del Carmen Bousada de Lara, ki je kot najstarejša ženska na svetu s pomočjo umetne oploditve leta 2006 rodila dvojčke. Ob rojstvu otrok je bila stara 67 let.
Priimek Hládnik po Merkuju izvira iz ledinskega imena, to je prebivalec kraja, kjer je zaradi bližine kake hladne vode, lahko pa tudi zaradi prisotnosti hladnega vetra, vedno hladnejši od mejnih krajev. Med vsemi priimki je Hládnik po pogostnosti uvrščen na 654. mesto Statistiki so jih našteli 481, od tega kar 37 odstotkov v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Gelli.
V Rodežu pri Anhovem je na današnji dan leta 1944 v Soči utonil narodni heroj Jože Srebrnič. Zaradi političnega delovanja ni končal študija prava v Gradcu. Po mobilizaciji je tik pred koncem prve svetovne vojne zbežal k Rusom, kjer je delal tudi v okviru italijanske Socialistične stranke in kasneje Komunistične partije. Fašisti so ga konfinirali kar za 17 let, od koder je uspel zbežati k primorskim partizanom. Srebrniču v spomin je skladatelj Makso Pirnik napisal pesem Smrt v Brdih. Leta 1959 se je njenega nastanka takole spominjal Smrt v Brdih poje Partizanski pevski zbor
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov