Na današnji dan leta 1834 se je v Kamnjah rodil šolnik Franc Vodopivec. Po učiteljski pripravnici v Gorici je poučeval v Kobaridu in šolanje nadaljeval na Dunaju. Za slovenske osnovne šole je izdelal Zemljevid poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in zanj prejel nagrado na svetovni razstavi na Dunaju. Na današnji dan leta 1944 so v gozdni hiši pri Čaparovici predstavniki italijanskih partizanov ustanovili Unijo Italijanov Istre in Reke. Kasneje se je preimenovala v Unijo Italijanov, ki je danes krovna organizacija italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Ob tej priložnosti je center za zgodovinske raziskave iz Rovinja izdal knjigo Enza Giuricina "Italijanska narodna skupnost 1944-2006". Giuricin je takrat povedal V Trnjavski Kuti na Hrvaškem je na današnji dan leta 1944 umrl mladinski pisatelj Josip Vandot, ki se je v zgodovino zapisal s trilogijo mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec, po katerem so leta 1951 posneli film. V arhivu hranimo pričevanje Matije Barla V El Puertu de Santa María je na današnji dan leta 2009 umrla María del Carmen Bousada de Lara, ki je kot najstarejša ženska na svetu s pomočjo umetne oploditve leta 2006 rodila dvojčke. Ob rojstvu otrok je bila stara 67 let. Priimek Hládnik po Merkuju izvira iz ledinskega imena, to je prebivalec kraja, kjer je zaradi bližine kake hladne vode, lahko pa tudi zaradi prisotnosti hladnega vetra, vedno hladnejši od mejnih krajev. Med vsemi priimki je Hládnik po pogostnosti uvrščen na 654. mesto Statistiki so jih našteli 481, od tega kar 37 odstotkov v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Gelli. V Rodežu pri Anhovem je na današnji dan leta 1944 v Soči utonil narodni heroj Jože Srebrnič. Zaradi političnega delovanja ni končal študija prava v Gradcu. Po mobilizaciji je tik pred koncem prve svetovne vojne zbežal k Rusom, kjer je delal tudi v okviru italijanske Socialistične stranke in kasneje Komunistične partije. Fašisti so ga konfinirali kar za 17 let, od koder je uspel zbežati k primorskim partizanom. Srebrniču v spomin je skladatelj Makso Pirnik napisal pesem Smrt v Brdih. Leta 1959 se je njenega nastanka takole spominjal Smrt v Brdih poje Partizanski pevski zbor