Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petnajstojulijske obletnice

01.07.2014

Neposredni vzrok prve križarske vojne je bilo islamsko-selduško ogrožanje bizantinskega carstva. Leta 1095 se je cesar Aleksej I. Komnen, ki je bil sposoben vojščak, obrnil na papeža Urbana II. s prošnjo po pomoči pri ponovnem osvajanju Anatolije. Papež se je na prošnjo odzval. Kar štiri samostojne armade so sodelovale v prvi križarski vojni in dosegle zmago nad Seldžuki. Po dolgotrajnem obleganju je Anatolija padla, križarji pa so na današnji dan leta 1099 zavzeli Jeruzalem. Danes se spominjamo narodnega delavca in žrtve fašističnega nasilja. V Železnikih se je na današnji dan leta 1874 rodil Jakob Čemažar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in ga dokončal v Gorici. Služboval je v Krkavčah, na Opčinah, v Koštaboni in v Šmarjah pri Kopru. Fašisti so ga leta 1923 izgnali v konfinacijo. Rešil ga je nekdanji tržaški škof Karlin, ko ga je sprejel v mariborsko škofijo. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je kmalu zatem umrl. Na današnji dan leta 1975 je v Seči umrl španski borec in pisec Jože Vergan. Po prvi svetovni vojni se je vključil v Komunistično partijo Italije. Septembra 1933 je pobegnil v Maribor in se kasneje umaknil v Francijo, kjer je delal kot aktivist Ljudske fronte. Zatem se je udeležil bojev za Madrid in postal poročnik. Po demobilizaciji je bil zaprt v Franciji. Decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant taborišča nemških vojnih ujetnikov v Marseillu. Pri založbi Borec je po vojni izšla knjiga spominov Od Marezig do Madrida, o kateri je povedal Dva apostola sta imela sorodno in po obliki podobno ime, ki se zrcali tudi v dveh različnih oblikah, kakor ju je sprejela slovenščina: Matéj ali Matévž in Matíja, ki so vsi tudi postali priimek. Danes se ustavimo pri patronimičnih priimkih Matévčič, Matévšič, skrajšani Maté, Mátešič, Mátelič, Matévc, medtem ko je Matékovič balkanskega izvora, piše Merku. Ustavimo se pri priimku Mátelič. Statistiki so jih našteli 140, od tega kar 52 v goriški, 32 v osrednjeslovenski in 12 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Mátelič po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 136. mesto. Fašisti so Máteliče poitalijančili v Matelli. Kar 300 tisoč navdušencev mladostniške subkulture, ki je sanjala o ljubezni in svobodi, se je na današnji dan leta 1969 zbralo na tridnevnem festivalu rocka in umetnostnem sejmu v Wooodstocku. Jimi Hendrix in Janis Joplin sta bila glavni zvezdi. Prisluhnimo tedanji Hendrixovi uspešnici Star Spangled Banner


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Petnajstojulijske obletnice

01.07.2014

Neposredni vzrok prve križarske vojne je bilo islamsko-selduško ogrožanje bizantinskega carstva. Leta 1095 se je cesar Aleksej I. Komnen, ki je bil sposoben vojščak, obrnil na papeža Urbana II. s prošnjo po pomoči pri ponovnem osvajanju Anatolije. Papež se je na prošnjo odzval. Kar štiri samostojne armade so sodelovale v prvi križarski vojni in dosegle zmago nad Seldžuki. Po dolgotrajnem obleganju je Anatolija padla, križarji pa so na današnji dan leta 1099 zavzeli Jeruzalem. Danes se spominjamo narodnega delavca in žrtve fašističnega nasilja. V Železnikih se je na današnji dan leta 1874 rodil Jakob Čemažar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in ga dokončal v Gorici. Služboval je v Krkavčah, na Opčinah, v Koštaboni in v Šmarjah pri Kopru. Fašisti so ga leta 1923 izgnali v konfinacijo. Rešil ga je nekdanji tržaški škof Karlin, ko ga je sprejel v mariborsko škofijo. Fašistično preganjanje ga je živčno tako izčrpalo, da je kmalu zatem umrl. Na današnji dan leta 1975 je v Seči umrl španski borec in pisec Jože Vergan. Po prvi svetovni vojni se je vključil v Komunistično partijo Italije. Septembra 1933 je pobegnil v Maribor in se kasneje umaknil v Francijo, kjer je delal kot aktivist Ljudske fronte. Zatem se je udeležil bojev za Madrid in postal poročnik. Po demobilizaciji je bil zaprt v Franciji. Decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant taborišča nemških vojnih ujetnikov v Marseillu. Pri založbi Borec je po vojni izšla knjiga spominov Od Marezig do Madrida, o kateri je povedal Dva apostola sta imela sorodno in po obliki podobno ime, ki se zrcali tudi v dveh različnih oblikah, kakor ju je sprejela slovenščina: Matéj ali Matévž in Matíja, ki so vsi tudi postali priimek. Danes se ustavimo pri patronimičnih priimkih Matévčič, Matévšič, skrajšani Maté, Mátešič, Mátelič, Matévc, medtem ko je Matékovič balkanskega izvora, piše Merku. Ustavimo se pri priimku Mátelič. Statistiki so jih našteli 140, od tega kar 52 v goriški, 32 v osrednjeslovenski in 12 v istrsko-kraški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Mátelič po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 136. mesto. Fašisti so Máteliče poitalijančili v Matelli. Kar 300 tisoč navdušencev mladostniške subkulture, ki je sanjala o ljubezni in svobodi, se je na današnji dan leta 1969 zbralo na tridnevnem festivalu rocka in umetnostnem sejmu v Wooodstocku. Jimi Hendrix in Janis Joplin sta bila glavni zvezdi. Prisluhnimo tedanji Hendrixovi uspešnici Star Spangled Banner


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov