Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sežig Jana Husa na grmadi je na današnji dan leta 1419 sprožil tolikšno ogorčenje, da so njegovi privrženci odstavili mestni svet, člane, pretežno Nemce, pa so enostavno pometali skozi okna Hradčanov. Izbruhnila je vstaja proti Vaclavu IV. in njegovemu polbratu, nemškemu cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone.
Na današnji dan leta 1854 so zgradili prvo gorsko železnico v Evropi. Pod vzhodnalpskim prelazom Semmering je Carl Ghega začrtal 1430 metrov dolg predor na nadmorski višini 897 metrov, na progi pa je še 15 predorov in 16 viaduktov. O tem podrobnej železničarski zgodoinar Mladen Bogič
V Medani se je na današnji dan leta 1899 rodil polkovnik Vladimir Gradnik. Po goriški gimnaziji so ga v Kobaridu mobilizirali in kot avstrijski vojak 97-ga tržaškega polka se je udeležil upora v Radgoni. Kasneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku Nanos v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Po končani vojni se je udeležil bojev za severno mejo. Leta 1923 je končal vojaško akademijo v Beogradu. Iz nemškega ujetništva se je vrnil šele avgusta 1945. Kot oficir je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu. Po upokojitvi je v Novi Gorici izdal knjigo Krvavo Posočje.
V Trstu je na današnji dan leta 2009 po daljši bolezni v 81. letu umrl profesor in organizator telesne vzgoje, trener, novinar in pisatelj Bojan Pavletič. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Jugoslavijo. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je maturiral na slovenskem učiteljišču, nato pa je študiral na Zavodu za telesno kulturo in diplomiral leta 1951. Že leta 1950 je začel poučevati na nižji srednji šoli v Rojanu, kasneje na srednjih šolah v Trstu, kjer je ostal vse do pokoja. Leta 1988 je prejel Žagarjevo nagrado, ko ga je pred mikrofon povabila Silvija Mozetič
Aleksander je tudi na Primorskem redek priimek. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 6, v telefonskem imeniku smo jih našli v Kromberku in Petelinjah. Ime Alexander razlagajo iz grškega glagola alekso "odbijam, odvračam, branim".
V Hamburgu je na današnji dan leta 1764 umrl skladatelj, diplomat in muzikolog Johann Mattheson. Iz obsežnega opusa oper, oratorijev, sonat in cantat velja omeniti vokalne skladbe. Znan je njegov traktat o baročni glasbi. Prisluhnimo odlomku 2. sonate v izvedbi Tria Corelli.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Sežig Jana Husa na grmadi je na današnji dan leta 1419 sprožil tolikšno ogorčenje, da so njegovi privrženci odstavili mestni svet, člane, pretežno Nemce, pa so enostavno pometali skozi okna Hradčanov. Izbruhnila je vstaja proti Vaclavu IV. in njegovemu polbratu, nemškemu cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone.
Na današnji dan leta 1854 so zgradili prvo gorsko železnico v Evropi. Pod vzhodnalpskim prelazom Semmering je Carl Ghega začrtal 1430 metrov dolg predor na nadmorski višini 897 metrov, na progi pa je še 15 predorov in 16 viaduktov. O tem podrobnej železničarski zgodoinar Mladen Bogič
V Medani se je na današnji dan leta 1899 rodil polkovnik Vladimir Gradnik. Po goriški gimnaziji so ga v Kobaridu mobilizirali in kot avstrijski vojak 97-ga tržaškega polka se je udeležil upora v Radgoni. Kasneje so ga premestili v Ukrajino, kjer je v slovenskem polku Nanos v Tiraspolu prisegel srbskemu kralju Petru prvemu. Po končani vojni se je udeležil bojev za severno mejo. Leta 1923 je končal vojaško akademijo v Beogradu. Iz nemškega ujetništva se je vrnil šele avgusta 1945. Kot oficir je predaval na višji vojni akademiji v Beogradu. Po upokojitvi je v Novi Gorici izdal knjigo Krvavo Posočje.
V Trstu je na današnji dan leta 2009 po daljši bolezni v 81. letu umrl profesor in organizator telesne vzgoje, trener, novinar in pisatelj Bojan Pavletič. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Jugoslavijo. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je maturiral na slovenskem učiteljišču, nato pa je študiral na Zavodu za telesno kulturo in diplomiral leta 1951. Že leta 1950 je začel poučevati na nižji srednji šoli v Rojanu, kasneje na srednjih šolah v Trstu, kjer je ostal vse do pokoja. Leta 1988 je prejel Žagarjevo nagrado, ko ga je pred mikrofon povabila Silvija Mozetič
Aleksander je tudi na Primorskem redek priimek. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 6, v telefonskem imeniku smo jih našli v Kromberku in Petelinjah. Ime Alexander razlagajo iz grškega glagola alekso "odbijam, odvračam, branim".
V Hamburgu je na današnji dan leta 1764 umrl skladatelj, diplomat in muzikolog Johann Mattheson. Iz obsežnega opusa oper, oratorijev, sonat in cantat velja omeniti vokalne skladbe. Znan je njegov traktat o baročni glasbi. Prisluhnimo odlomku 2. sonate v izvedbi Tria Corelli.
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov