V kraju Arqua pri Padovi je na današnji dan leta 1374 v 69-em letu umrl pesnik Francesco Petrarca. Ljubezenska občutja je oblikoval predvsem s pomočjo soneta, ki je po njegovi zaslugi postal za nekaj stoletij glavna lirska oblika. V Žejah pri Prestranku se je na današnji dan leta 1904 rodil tigrovec Jakob Semec. Leta 1928 se je vključil v ilegalno organizacijo Tigr, in sicer v trojko z Ivanom Vadnolom in Francetom Slugo. Trojka je zbirala orožje, razpečevala in tihotapila literaturo. Z orožjem so oskrbeli skupino Pinka Tomažiča v Trstu. Po izdajstvu fašističnega provokatorja Negrija ga je policija aretirala julija 1940. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na 30 let ječe. Iz kaznilnice v Civitavecchii so ga hudo bolnega premestili v kaznilniški sanatorij na otoku Pianosa, kjer je leta 1943 umrl. Podrobnosti o tem je zbrala Vera Bergoč V Mariboru se je na današnji dan leta 1922 rodila novinarka Neva Lah - Lukeš. Gimnazijo je končala v rodnem mestu, a vojna ji je prekrižala študijske načrte. Po osvoboditvi sta se z možem, igralcem Joškom Lukešom, preselila v Trst. Leta 1953 se je Neva Lukeš zaposlila na naši radijski postaji, s katero je že prej sodelovala. Kar 29 let je pripravljala nedeljsko oddajo Sosednji kraji in ljudje, o dopisniških dogodivščinah pa je ob radijskemu Abrahamu leta 1999 povedala Ime Ambróž izhaja iz latinskega imena Ambrosius. To razlagajo z grškima besedama ambrosios in ambrotos v pomenu "nesmrten, božji, božanski". Ambróž je tudi priimek. Danes se bomo ustavili pri patronimičnem priimku Ambróžič. Statistiki so jih našteli 994, največ, 312, v gorenjski in 147 v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je priimek Ambróžič po pogostnosti uvrščen na 171. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Ambrosi. V Travniku se je na današnji dan leta 1914 rodil skladatelj Josef Paleniček. Odraščal je v Pragi, kjer je po pravu diplomiral še na konservatoriju in se izpopolnjeval v Parizu. Uveljavil se je kot koncertni pianist, kasneje se je posvetil profesuri. Iz vsestranskega skladateljskega opusa velja omeniti sonato za klavir iz leta 1936. Josefu Pa`leničku prisluhnimo v posnetku Potopljene katedrale Claudea Debussyja