Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Enaindvajsetojulijske obletnice

21.07.2014

Inkvizícija je bila ustanova rimsko-katoliške cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva. Prvič je bila uvedena leta 1184 s papeško bulo zaradi porasta katarov v južni Franciji. Takoimenovana škofovska inkvizija ni bila učinkovita, zato so leta 1230 uvedli papeško inkvizicijo, ko so jo razširili v Nemčijo in Skandinavijo. Ostrejša je bila španska inkvizicija v 15. stoletju, ki so jo tamkajšnja katoliška kraljestva uporabljala za boj proti muslimanom in judom. Papež Pavel tretji je na današnji dan leta 1542 ustanovil sveto inkvizicijo - stalen zbor - kongregacijo, ki so jo sestavljali kardinali in drugi uradniki. Iz tega se je razvila današnja Kongregacija za doktrino vere. Na današnji dan leta 1904 se je začel redni tovorni in potniški promet na transibirski železnici od Petrograda do Vladivostoka v dolžini 9 tisoč in skoraj 300 kilometrov dolgi progi, ki preseže 8 časovnih pasov in je najdaljša proga na svetu. Leta 2002 so jo elektrificirali. Na današnji dan leta 1924 se je v Šempolaju rodil pisatelj Alojz Rebula. Po vojni je v Ljubljani študiral klasično jezikoslovje. Zatem je dobrih 40 let v Trstu poučeval grščino in latinščino. Ves ta čas je literarno ustvarjal. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis Neve Zajc iz leta 1990, ko je Alojz Rebula po literarnem večeru v izolski knjižnici takole opredelil vpliv antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje Med Rebulova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan ter zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Priimek Duš po Merkuju ponavlja pogansko ime. Za izpeljani priimek Dúša, piše, da so pogosta moška imena izpeljana s pripono -a. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 106, kar dve tretjini v osrednjeslovenski statistični regiji, v goriški pa le 15 odstotkov. Fašisti so priimek Dúša poitalijančili v Dussi ali Dussini. "Nobenega pravega razloga nimam. Preprosto, začela sem streljati. Ne maram ponedeljekov," tako je konec januarja leta 1979 dejala še ne 16-letna Brenda Ann Spencer, zatem ko je s puško, očetovim božičnim darilom, z okna streljala na šolsko igrišče osnovne šole in ranila devet otrok. Bob Gedolf je za Brendino dejanje slišal v času, ko je je bila njegova skupina The Boomtown Rats na ameriški turneji. Prvič so pesem Ne maram ponedeljkov zaigrali prav v San Diegu, doživela pa je bojkot tamkajšnjih radijskih postaj po protestih staršev. Po izidu plošče na današnji dan leta 1979 pa je pesem osvojila glasbene lestvice kar v 32 državah sveta, zato si velja osvežiti glasbeni spomin


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Enaindvajsetojulijske obletnice

21.07.2014

Inkvizícija je bila ustanova rimsko-katoliške cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva. Prvič je bila uvedena leta 1184 s papeško bulo zaradi porasta katarov v južni Franciji. Takoimenovana škofovska inkvizija ni bila učinkovita, zato so leta 1230 uvedli papeško inkvizicijo, ko so jo razširili v Nemčijo in Skandinavijo. Ostrejša je bila španska inkvizicija v 15. stoletju, ki so jo tamkajšnja katoliška kraljestva uporabljala za boj proti muslimanom in judom. Papež Pavel tretji je na današnji dan leta 1542 ustanovil sveto inkvizicijo - stalen zbor - kongregacijo, ki so jo sestavljali kardinali in drugi uradniki. Iz tega se je razvila današnja Kongregacija za doktrino vere. Na današnji dan leta 1904 se je začel redni tovorni in potniški promet na transibirski železnici od Petrograda do Vladivostoka v dolžini 9 tisoč in skoraj 300 kilometrov dolgi progi, ki preseže 8 časovnih pasov in je najdaljša proga na svetu. Leta 2002 so jo elektrificirali. Na današnji dan leta 1924 se je v Šempolaju rodil pisatelj Alojz Rebula. Po vojni je v Ljubljani študiral klasično jezikoslovje. Zatem je dobrih 40 let v Trstu poučeval grščino in latinščino. Ves ta čas je literarno ustvarjal. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis Neve Zajc iz leta 1990, ko je Alojz Rebula po literarnem večeru v izolski knjižnici takole opredelil vpliv antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje Med Rebulova najznačilnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan ter zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Priimek Duš po Merkuju ponavlja pogansko ime. Za izpeljani priimek Dúša, piše, da so pogosta moška imena izpeljana s pripono -a. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 106, kar dve tretjini v osrednjeslovenski statistični regiji, v goriški pa le 15 odstotkov. Fašisti so priimek Dúša poitalijančili v Dussi ali Dussini. "Nobenega pravega razloga nimam. Preprosto, začela sem streljati. Ne maram ponedeljekov," tako je konec januarja leta 1979 dejala še ne 16-letna Brenda Ann Spencer, zatem ko je s puško, očetovim božičnim darilom, z okna streljala na šolsko igrišče osnovne šole in ranila devet otrok. Bob Gedolf je za Brendino dejanje slišal v času, ko je je bila njegova skupina The Boomtown Rats na ameriški turneji. Prvič so pesem Ne maram ponedeljkov zaigrali prav v San Diegu, doživela pa je bojkot tamkajšnjih radijskih postaj po protestih staršev. Po izidu plošče na današnji dan leta 1979 pa je pesem osvojila glasbene lestvice kar v 32 državah sveta, zato si velja osvežiti glasbeni spomin


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov