Francoskemu kralju Philipu II, imenovanemu tudi Augustus, je z zmago v bitki pri Bouvinu, proti enotam angleškega kralja Ivana, na današnji dan leta 1214 uspelo rešiti se angleške nadvlade in zasesti ozemlja do Rokavskega preliva, vključno z Normandijo. Smrt Jana Husa leta 1415 je razvnela husitske vojne, ki so se končale šele leta 1436. Na današnji dan leta 1419 so se njegovi privrženci in nasledniki v Pragi uprli. Izbruhnila je vstaja proti Valclavu IV in njegovemu nemškemu polbratu, cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone. Na današnji dan leta 1949 se je v Pulju rodil politik Aurelio Juri. Po maturi v Kopru je vpisal pravo na ljubljanski univerzi, vendar se je že pred koncem študija leta 1969 zaposlil kot carinik. Čez tri leta je postal novinar na naši radijski postaji, kasneje je delal na koprski televiziji in se posvetil političnemu delovanju, najprej v skupnosti Italijanov, nato v Zvezi komunistov. Leta 1990 je bil kot kandidat stranke demokratične prenove izvoljen v slovenski parlament, takrat je postal tudi koprski župan. Po lokalnih volitvah leta 1998 je Tomažu Dimicu takole pojasnil razočaranje Koprčanov, ki po odločbi ustavnega sodišča niso mogli voliti Aurelio Juri je bil kasneje državnozborski, pa tudi evropski poslanec. Glas 'f' je stoletja nazaj spravljal Slovence v zadrego, zato ni nič čudno, da je grško ime Filip doživelo v slovenskem prostoru krajšave in spremembe. Med take primere spremenjenih patronimičnih priimkov Merku uvršča tudi priimek Lípovž. Statistiki so ob zadnjem popisu našteli 54 nosilcev tega priimka, od tega skoraj polovico v goriški statistični regiji. Med vsemi priimki je Lípovž po pogostnosti uvrščen na 6 tisoč 911. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Filippi ali Filippini. V zgornještajerskem Schröttnu se je na današnji dan leta 1734 rodil skladatelj in pedagog Jakob Frančišek Zupan. Iz skromnih življenjepisnih virov je znano le, da je leta 1757 prišel v Kamnik, kjer je na domu župnijskega organista poučeval, vendar so ga z višjo plačo zvabili v Komendo. Vrnitev v Kamnik je bila poplačana s službo organista in zborovodje. Pisal je sakralne skladbe, je pa tudi avtor prve slovenske opere Belin, katere notni zapis je veljal za izgubljenega do leta 2008. Prisluhnimo odlomku Sonate v C-duru za orgle v izvedbi Milka Bizjaka