28. julija 1794 so v Parizu usmrtili Robespierra in Saint Justa. Maximilien de Robespierre je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde - jakobincev. Od leta 1789 je bil član generalnih stanov in konstituante, od leta 1792 je bil član Konventa, nato pa je vodil odbor za javno blaginjo. Revolucijo je pripeljal do viška, izključil je Dantona in temeljito obračunal z nasprotniki. Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 z vojno napovedjo Avstroogrske kraljevini Srbiji in carski Rusiji. Trajala je do 11. novembra 1918. Borilo se je kar 70 milijonov vojakov, skoraj polovica vseh odraslih moških v Evropi. Umrlo je več kot 16 milijonov vojakov in civilistov, več kot 300 tisoč žrtev je terjala Soška fronta. Vanjo si bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. V Los Angelesu so se na današnji dan leta 1984 začele 23-e poletne olimpijske igre, ki so jih bojkotirali športniki iz nekdanjih prosovjetskih držav v vzhodni Evropi. Na teh igrah je nastopilo kar pet primorskih športnikov, poleg atletinje Lidije Lapajne in jadralca Dušana Puha tudi lipiški jahači. Prisluhnimo odlomku oddaje Justa Ivanoviča, Naši olimpijci pred mikrofonom Iz bibiljskega imena Samson sta nastala priimka Sams in Samsa s krajšo, domačo imensko obliko na -a. Pavle Merku dodaja še patronimik Samšek, ki pa ga nismo našli v telefonskem imeniku Slovenije. Priimek Samsa je danes zelo razširjen na Primorskem, poleg tržaškega območja, ki mu dodajamo Kras, se zgoščeno pojavlja posebej na Bistriškem. Fašisti so priimek Samsa preimenovali v Sanzi. V Vipavi se je na današnji dan leta 1939 v družini glasbenikov rodil kapelnik, pedagog, mentor in ustanovitelj številnih godb na pihala, Leander Pegan. Pozavno je študiral na srednji glasbeni šoli in po diplomi na pedagoški akademiji leta 1963 v Piranu postal kapelnik godbe in ustanovitelj godbeniške šole. Na centru za glasbeno šolo Koper je delal vrsto let, leta 1986 je tako predstavil krstno izvedbo romance Zmaj v Postojnski jami/ dalet. Leta 1989 se je Leander Pegan preselil v Sežano, kjer je do upokojitve vodil glasbeno šolo in ustanovil revijo Kraških pihalnih godb. Prisluhnimo odlomku skladbe Bojana Adamiča, Zmaj v Postonjski jami, v izvedbi postojnske godbe