V Ženevi se je na današnji dan leta 1704 rodil matematik Gabriel Cramer. Doktoriral je že pri 18-ih letih, pri 20-ih je bil namestnik vodje katedre za matematiko. Pozneje je kot profesor predaval v Ženevi. Njegovo najbolj znano delo je Uvod v analizo algebričnih krivulj. Pisal je o vzrokih za sferoidno obliko Zemlje. V Tekačevem pri Rogaški Slatini se je na današnji dan leta 1844 rodil šolnik in fizik Jakob Čebular. V Gradcu in na Dunaju je študiral filozofijo. Najprej je učil v Gradcu, zatem pa kar 10 let na goriški realki. S Franom Erjavcem se je posvetil ustvarjanju slovenske strokovne terminologije. Napisal je učbenik o fiziki in biografijo Simona Gregorčiča. Nemško cesarstvo je na današnji dan leta 1914 poslalo ruskemu carju ultimat, da mora preklicati svoj odlok o mobilizaciji. Tega dne so v Parizu ubili socialističnega voditelja Jeana Juare`sa, ki je tik pred tem ministrskega predsednika pozval, naj se Francija izogne vojni. Med izvidniškim poletom je na današnji dan leta 1944 po sestrelitvi nad Korziko umrl pisatelj Antoine de Saint-Exupery. Zaslovel je s pravljico Mali princ, napisano leta 1843 v New Yorku, ki je najbolj prevajana knjiga na svetu, doslej so jo izdali v kar 260-ih jezikih. Leta 1966 so pravljico v prevodu Ivana Minattija posneli člani ansambla Odra Mladih iz Kopra. Igrata Jernej Pikl in Ivanka Markežič ga-165 Priimek Iorizzo je po Merkuju nastal iz svetniškega imena Juri. Sodeč po podatkih Statističnega urada se priimek Iorizzo ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet. Zasledili ga nismo niti v telefonskem imeniku Slovenije. V Celju se je na današnji dan leta 1924 rodil violončelist, zborovodja in profesor Miran Hasl. Nemci so ga izgnali v Srbijo. Po vojni je študiral na pedagoškem oddelku Glasbene akademije. Ob upokojitvi leta 1991 se je tako spominjal dogodkov, ki so ga pred pol stoletja pripeljali v Koper/ ga-10846. Vodil je številne zbore, tudi polpoklicni zbor Radia jugoslovanske cone Trsta, kar 24 let je bil ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo Koper in dva mandata poslanec tedanje republiške skupščine. Leta 1959 je Miran Hasl z Vokalnim oktetom iz Pirana posnel pesem Ko b´sodov ne bĺo v priredbi Janka Žirovnika