Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave so na današnji dan leta 1844 prvič imenovali Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Fedinandu Pervinu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano", ki je poveličevala slavno preteklost Slovenije. Francija, Rusija in Velika Britanija so se na današnji dan leta 1914 s takoimenovano Londonsko pogodbo obvezale, da nobena izmed njih ne bo sklenila separatnega miru s centralnimi silami v prvi svetovni vojni. Na zahodni fronti pa se je medtem končal hiter prodor prve nemške armade proti Parizu. Na Koritnici pri Grahovem ob Bači se je na današnji dan leta 1919 rodil slikar Ljubo Brovč. Po osnovni šoli je delal kot gradbeni delavec. Italijanske oblasti so ga poslale v Afriko, a se je kmalu znašel v angleškem ujetništvu. Iz kraljeve jugoslovanske vojske je pribežal k prekomorcem. Leta 1944 je iz Barija prek Visa prišel v Beograd, kjer je, na pobudo srbskega slikarja Djordjeta Andrejeviča, po osvoboditvi vpisal študij na beograjski likovni akademiji. Študij je končal v Ljubljani in po diplomi leta 1949 poučeval na gimnaziji v Postojni, zatem pa na tolminskem učiteljišču. Podrobneje o Brovčevem slikarskem opusu Marko Grego, kustos etnolog tolminskega muzeja V skupino priimkov, nastalih iz imen živali, Merku uvršča tudi priimek Jázbec z izpeljano obliko Jázbar. Statistiki so našteli 1212 nosilcev priimka Jázbec, ki je po pogostnosti uvrščen na 119. mesto. Razporejeni so po vseh slovenskih statističnih regijah, le v Prekmurju je njihovo število zanemarljivo. V istrsko-kraški statistični regiji jih živi 127, na Goriškem pa le 34. Priimek Jázbec so fašisti poitalijančili v Tasso ali v Tassini. V Ansfeldnu se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj Anton Josef Bruckner. Šolal se je v Linzu, kjer je delal kot učitelj in organist. Zatem je predaval na dunajskem konservatoriju. Nadarjenost za improvizacijo je botrovala velikemu uspehu na gostovanjih po Evropi. V arhivu hranimo zgoščenko s posnetkom 9. Brucknerjeve simfonije. Prisluhnimo odlomku 2. stavka. Londonski filharmoniji dirigira Neeme Järvi