Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo ene največjih bitk na naših tleh. V bitki pri Frigidu sta si na današnji dan leta 394 nad današnjo Ajdovščino stali stotisočglava vojska Vzhodnega rimskega cesarja Flaviusa Theodosiusa in pol manj številčna vojska rimskega cesarja Eugeniusa Flaviusa, znanega kot branilca poganskih starožitnosti. Podrobneje o tem zgodovinar Rajko Bratuž
Po francoski zaustavitvi nemškega prodiranja v znameniti bitki na Marni, ki je bila odločilnega pomena na frontni črti, dolgi več kot sto kilometrov, se je na današnji dan leta 1914 začela pozicijska vojna. Po slabem tednu dni se je bitka končala z ukazom šefa nemškega generalštaba Helmuta von Moltkeja k umiku. Zaukazal je gradnjo utrdb na bregovih reke Aisne. Prav ta zastoj je botroval začetku pozicijske vojne v strelskih jarkih na zahodni fronti..
Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5 uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra na smrt obsodil Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste. Ostali člane skupine so bili obsojeni na 30 let ječe. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku
V skupino predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov je Merku uvrstil tudi priimek Huála. V reziji ga pišejo Qauglia, v srednjeveškem Trstu pa so ga pisali Huála, Quala in celo Gualla. Iz njega so izpeljani še priimki Hválič, Hvalíca, ki ga v Benečiji in Furlaniji pišejo Qualizza in Squalizza. Statistiki so našteli 757 nosilcev priimka Hvála. Priimek Hválič so fašisti poitalijančili v Guliani, Hvála pa tudi v Grazia in Qualla.
V Fojnici pri Sarajevu se je na današnji dan leta 1939 rodil skladatelj Alojz Ajdič. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kompozicije. Leta 1997 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo Ajdičevi 2. simfoniji, in sicer odlomku drugega stavka Nekje v srcu. Orkestru slovenske filharmonije dirigira Pierre-Dominique Ponnelle
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo ene največjih bitk na naših tleh. V bitki pri Frigidu sta si na današnji dan leta 394 nad današnjo Ajdovščino stali stotisočglava vojska Vzhodnega rimskega cesarja Flaviusa Theodosiusa in pol manj številčna vojska rimskega cesarja Eugeniusa Flaviusa, znanega kot branilca poganskih starožitnosti. Podrobneje o tem zgodovinar Rajko Bratuž
Po francoski zaustavitvi nemškega prodiranja v znameniti bitki na Marni, ki je bila odločilnega pomena na frontni črti, dolgi več kot sto kilometrov, se je na današnji dan leta 1914 začela pozicijska vojna. Po slabem tednu dni se je bitka končala z ukazom šefa nemškega generalštaba Helmuta von Moltkeja k umiku. Zaukazal je gradnjo utrdb na bregovih reke Aisne. Prav ta zastoj je botroval začetku pozicijske vojne v strelskih jarkih na zahodni fronti..
Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5 uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra na smrt obsodil Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste. Ostali člane skupine so bili obsojeni na 30 let ječe. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku
V skupino predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov je Merku uvrstil tudi priimek Huála. V reziji ga pišejo Qauglia, v srednjeveškem Trstu pa so ga pisali Huála, Quala in celo Gualla. Iz njega so izpeljani še priimki Hválič, Hvalíca, ki ga v Benečiji in Furlaniji pišejo Qualizza in Squalizza. Statistiki so našteli 757 nosilcev priimka Hvála. Priimek Hválič so fašisti poitalijančili v Guliani, Hvála pa tudi v Grazia in Qualla.
V Fojnici pri Sarajevu se je na današnji dan leta 1939 rodil skladatelj Alojz Ajdič. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kompozicije. Leta 1997 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo Ajdičevi 2. simfoniji, in sicer odlomku drugega stavka Nekje v srcu. Orkestru slovenske filharmonije dirigira Pierre-Dominique Ponnelle
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov