Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šestoseptembrske obletnice

06.09.2014

Danes se spominjamo ene največjih bitk na naših tleh. V bitki pri Frigidu sta si na današnji dan leta 394 nad današnjo Ajdovščino stali stotisočglava vojska Vzhodnega rimskega cesarja Flaviusa Theodosiusa in pol manj številčna vojska rimskega cesarja Eugeniusa Flaviusa, znanega kot branilca poganskih starožitnosti. Podrobneje o tem zgodovinar Rajko Bratuž Po francoski zaustavitvi nemškega prodiranja v znameniti bitki na Marni, ki je bila odločilnega pomena na frontni črti, dolgi več kot sto kilometrov, se je na današnji dan leta 1914 začela pozicijska vojna. Po slabem tednu dni se je bitka končala z ukazom šefa nemškega generalštaba Helmuta von Moltkeja k umiku. Zaukazal je gradnjo utrdb na bregovih reke Aisne. Prav ta zastoj je botroval začetku pozicijske vojne v strelskih jarkih na zahodni fronti.. Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5 uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra na smrt obsodil Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste. Ostali člane skupine so bili obsojeni na 30 let ječe. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku V skupino predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov je Merku uvrstil tudi priimek Huála. V reziji ga pišejo Qauglia, v srednjeveškem Trstu pa so ga pisali Huála, Quala in celo Gualla. Iz njega so izpeljani še priimki Hválič, Hvalíca, ki ga v Benečiji in Furlaniji pišejo Qualizza in Squalizza. Statistiki so našteli 757 nosilcev priimka Hvála. Priimek Hválič so fašisti poitalijančili v Guliani, Hvála pa tudi v Grazia in Qualla. V Fojnici pri Sarajevu se je na današnji dan leta 1939 rodil skladatelj Alojz Ajdič. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kompozicije. Leta 1997 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo Ajdičevi 2. simfoniji, in sicer odlomku drugega stavka Nekje v srcu. Orkestru slovenske filharmonije dirigira Pierre-Dominique Ponnelle


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Šestoseptembrske obletnice

06.09.2014

Danes se spominjamo ene največjih bitk na naših tleh. V bitki pri Frigidu sta si na današnji dan leta 394 nad današnjo Ajdovščino stali stotisočglava vojska Vzhodnega rimskega cesarja Flaviusa Theodosiusa in pol manj številčna vojska rimskega cesarja Eugeniusa Flaviusa, znanega kot branilca poganskih starožitnosti. Podrobneje o tem zgodovinar Rajko Bratuž Po francoski zaustavitvi nemškega prodiranja v znameniti bitki na Marni, ki je bila odločilnega pomena na frontni črti, dolgi več kot sto kilometrov, se je na današnji dan leta 1914 začela pozicijska vojna. Po slabem tednu dni se je bitka končala z ukazom šefa nemškega generalštaba Helmuta von Moltkeja k umiku. Zaukazal je gradnjo utrdb na bregovih reke Aisne. Prav ta zastoj je botroval začetku pozicijske vojne v strelskih jarkih na zahodni fronti.. Na današnji dan leta 1930 so na bazovskem strelišču ob 5 uri in 4o minut ustrelili na smrt obsojene na prvem tržaškem procesu. Tržaški fašistični tribunal je v začetku septembra na smrt obsodil Franceta Marušiča, Zvonimirja Miloša, Ferda Bidovca in Alojzija Valentinčiča zaradi napada na uredništvo fašističnega glasila Il popolo di Trieste. Ostali člane skupine so bili obsojeni na 30 let ječe. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa je Neva Lukeš pripravila leta 1980 posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku V skupino predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov je Merku uvrstil tudi priimek Huála. V reziji ga pišejo Qauglia, v srednjeveškem Trstu pa so ga pisali Huála, Quala in celo Gualla. Iz njega so izpeljani še priimki Hválič, Hvalíca, ki ga v Benečiji in Furlaniji pišejo Qualizza in Squalizza. Statistiki so našteli 757 nosilcev priimka Hvála. Priimek Hválič so fašisti poitalijančili v Guliani, Hvála pa tudi v Grazia in Qualla. V Fojnici pri Sarajevu se je na današnji dan leta 1939 rodil skladatelj Alojz Ajdič. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1968 diplomiral iz kompozicije. Leta 1997 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Prisluhnimo Ajdičevi 2. simfoniji, in sicer odlomku drugega stavka Nekje v srcu. Orkestru slovenske filharmonije dirigira Pierre-Dominique Ponnelle


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov