Michelangelovega znamenitega Davida so na današnji dan leta 1504 postavili na osrednji mestni trg v Firenzah. Takrat 23-letni Michelangelo je kip izdeloval kar tri leta. David je bil potem prepuščen vremenskim vplivom vse do leta 1873, ko so ga preselili pod streho, na trg pa postavili njegov dvojnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1944 umrl telovadec Miroslav Ambrožič. Zaradi težkih socialnih razmer ni končal gimnazije. Izučil se je za stavca in leta 1911 postal tehnični vodja tiskarne Edinost v Trstu. Obenem je bil organizator Sokolov, urejal je koledarje in napisal knjigo Sokolski telovadni nastop. Kasneje je v Ljubljani izdal tudi priročnik Tiskarstvo. Na današnji dan leta 1969 so se v briških Vrhovljah ob 25. obletnici skupnega boja proti nacifašizmu zbrali furlanski in briški borci, da bi se spomnili pohoda 30-te divizije v Benečijo. Na slovesnosti je govoril narodni heroj Rudolf Janko Frančiškan Leonardo Boffa je bil na današnji dan leta 1984 zaradi svoje knjige Cerkev, karizma in oblast, v kateri je zasnoval takoimenovano teologijo osvoboditve, poklican na zagovor pred versko kongregacijo v Vatikan. Skoraj leto dni zatem so ga obsodili na sto dni spokorniškega molka. Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkončič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Statistiki so našteli 987 nosilcev patronimičnega priimka Márkovič, ki je po pogostnosti uvrščen na 176. mesto. Priimek Márkovič so fašisti poitalijančili v Marcovigi, Marchi ali Marcolini. Po bitki pri Mazurskih jezerih se je na današnji dan leta 1914 prva ruska armada umaknila iz Vzhodne Prusije. Pod vrhovnim poveljstvom reaktiviranega 66-letnega generalpolkovnika Paula von Hindenburga so Nemci z 8. armado izbojevali zmago tudi v bitki pri Tannenbergu, zdaj Stebarku. Hindenburga so imenovali 'osvoboditelj vzhodne Prusije'. Marš na Drino pa se imenuje koračnica srbskega skladatelja Stanislava Biničkega, ki je nastala po odmevni zmagi srbske vojske nad avstroogrskimi silami v bitki na Ceru. Koračnico je skladatelj posvetil padlemu srbskemu polkovniku Milivoju Stojanoviću. Prisluhnimo pihalnemu orkestru srbske vojske