Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osmoseptembrske obletnice

08.09.2014

Na današnji dan leta 394 je rimski general francoskega rodu, Flavius Arbogasto, po porazu v bitki pri Frigidu naredil samomor. 9 let prej je postal poveljnik vojske vzhodnorimskega cesarstva. S pomočjo cesarja Teodozija mu je uspelo prevzeti oblast v času navideznega vladanja cesarja Valentinjana II. Po njegovi smrti je postal Teodozijev sovražnik. Pod poveljstvom generala Franza Conrada von Hötzendorfa, bil je tudi vrhovni poveljnik generalštaba avstroogrskih oboroženih sil med prvo svetovno vojno, se je avstrijski napad dveh armad po mesec dni trajajočih bojih z rusko vojsko med Vislo in Dnjestrom spremenil v pravo katastrofo. Po več neuspešnih bitkah, ki so terjale ogromno izgub, se je avstrijska vojska začela umikati. Na današnji dan leta 1914 so ruske enote dosegle pomembno zmago pri Lvovu. Na današnji dan leta 1934 se je v Dekanih rodil ekonomist in publicist Milan Gregorič. Posebej aktivno se je vključil v slovensko pomladno gibanje po letu 1990, predvsem v Kulturnem klubu Istra. Znani so njegovi polemični članki o Istri in odnosih s sosedi. Pridružil se je odvetniku Dušanu Puhu v ovadbi zoper italijanske vojne zločine v času fašizma na Primorskem. V oddaji Toma Šajna, Aktualno, je takole pojasnil vzgibe za to akcijo Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Maríšič je lahko tudi metronimični priimek, nastal iz svetopisemskega imena Marija. Statistiki navajajo, da se priimek Maríšič ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. Fašisti so ga poitalijančili v Marsi ali Marsini. V katalonskem mestecu Sant Joan de les Abadesses se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj Jaime Nunó Roca. Odraščal je v Barceloni, kjer se je izkazal kot pevec v cerkvenem zboru in dobil štipendijo za študij kompozicije pri Saveriu Mercadanteju v Neaplju. Zatem je delal kot kapelnik vojaške godbe, med obiskom na Kubi ga je Antonio López de Santa Anna povabil v Mehiko. Leta 1854 je zmagal na natečaju za mehiško himno, zato prisluhnimo klavirski priredbi v izvedbi pianistke Silvie Navarrete.


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osmoseptembrske obletnice

08.09.2014

Na današnji dan leta 394 je rimski general francoskega rodu, Flavius Arbogasto, po porazu v bitki pri Frigidu naredil samomor. 9 let prej je postal poveljnik vojske vzhodnorimskega cesarstva. S pomočjo cesarja Teodozija mu je uspelo prevzeti oblast v času navideznega vladanja cesarja Valentinjana II. Po njegovi smrti je postal Teodozijev sovražnik. Pod poveljstvom generala Franza Conrada von Hötzendorfa, bil je tudi vrhovni poveljnik generalštaba avstroogrskih oboroženih sil med prvo svetovno vojno, se je avstrijski napad dveh armad po mesec dni trajajočih bojih z rusko vojsko med Vislo in Dnjestrom spremenil v pravo katastrofo. Po več neuspešnih bitkah, ki so terjale ogromno izgub, se je avstrijska vojska začela umikati. Na današnji dan leta 1914 so ruske enote dosegle pomembno zmago pri Lvovu. Na današnji dan leta 1934 se je v Dekanih rodil ekonomist in publicist Milan Gregorič. Posebej aktivno se je vključil v slovensko pomladno gibanje po letu 1990, predvsem v Kulturnem klubu Istra. Znani so njegovi polemični članki o Istri in odnosih s sosedi. Pridružil se je odvetniku Dušanu Puhu v ovadbi zoper italijanske vojne zločine v času fašizma na Primorskem. V oddaji Toma Šajna, Aktualno, je takole pojasnil vzgibe za to akcijo Sveti Marin je botroval nastanku pogostih primorskih priimkov Marínac, Marínič, Marínčič, Maríšič in Marinovič. Maríšič je lahko tudi metronimični priimek, nastal iz svetopisemskega imena Marija. Statistiki navajajo, da se priimek Maríšič ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet. Fašisti so ga poitalijančili v Marsi ali Marsini. V katalonskem mestecu Sant Joan de les Abadesses se je na današnji dan leta 1824 rodil skladatelj Jaime Nunó Roca. Odraščal je v Barceloni, kjer se je izkazal kot pevec v cerkvenem zboru in dobil štipendijo za študij kompozicije pri Saveriu Mercadanteju v Neaplju. Zatem je delal kot kapelnik vojaške godbe, med obiskom na Kubi ga je Antonio López de Santa Anna povabil v Mehiko. Leta 1854 je zmagal na natečaju za mehiško himno, zato prisluhnimo klavirski priredbi v izvedbi pianistke Silvie Navarrete.


29.05.2024

Naših 75 let

V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.


29.05.2024

Naših 75 let

V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.


27.05.2024

Naših 75 let

Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.


27.05.2024

Naših 75 let

Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.


27.05.2024

Naših 75 let

V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.


25.05.2024

Naših 75 let

Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.


25.05.2024

Naših 75 let

Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.


24.05.2024

Naših 75 let

Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?


23.05.2024

Naših 75 let

Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.


22.05.2024

Naših 75 let

Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.


21.05.2024

Naših 75 let

Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.


20.05.2024

Naših 75 let

Kako so včasih preverjali slišnost Radia Koper na Primorskem?


20.05.2024

Naših 75 let

Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.


17.05.2024

Naših 75 let

Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.


16.05.2024

Naših 75 let

Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.


14.05.2024

Naših 75 let

Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.


14.05.2024

Naših 75 let

S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.


13.05.2024

Naših 75 let

V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.


12.05.2024

Naših 75 let

Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.


11.05.2024

Naših 75 let

Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.


Stran 1 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov