Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču.
Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A.
Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini.
Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču.
Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A.
Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini.
Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov