V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču. Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A. Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini. Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice