Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 324 je rimski cesar Konstantin I. v Veliki Trakiji pri Hrizoplu in Adrianoplu premagal rivalskega vzhodnorimskega cesarja Licinija. Tako je zavladal celotnemu imperiju in končal obdobje tetrarhije.
V Idriji je na današnji dan leta 1894 umrl igralec, režiser in prevajalec Vinko Lapajne. Na Dunaju je obiskoval Dramatično šolo. Zatem je v Idriji vodil gledališče in leta 1889 ustanovil Dramatično društvo, ki je bilo tedaj drugo na Slovenskem. Prevajal je nemške igre in napisal vsaj eno, žal neohranjeno burko.
V prvi bitki ob reki Aisne so nemške enote po bočnem frontalnem napadu 5. francoske armade in britanskega ekspedicijskega korpusa na današnji dan leta 1914, s pomočjo topništva in strojnic, zadale nasprotnikom odmevnejši poraz, vendar nadaljevanje spopadov s poskusi frontalnih napadov do 28. septembra ni spremenilo razmerja sil. Britanske južnoafriške enote pa so napadle nemške zasedbene sile v Namibiji, oziroma nemški jugozahodni Afriki.
V Trstu je na današnji dan leta 1994 umrl geograf in zgodovinar Pavel Stranj. Bil je plodovit pisec o narodni in kulturni problematiki tržaških Slovencev. O tem je predaval tudi v evropskem parlamentu. Bil je sodelavec in tajnik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, o katerem je povedal
Mirošič je patronimični priimek imena Miroslav. Zanimivo, da je pomensko ustrezno ime Miroslavi Irenej, ki izhaja iz grškega pridevnika v pomenu "miren, miroljuben". Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Prav vsi nosilci so tedaj živeli v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1994 umrla sopranistka Valerija Heybal. Že oče, poklicni glasbenik, ki se je s Češke priselil v Ljubljano, jo je navdušil za glasbo. Po končanem konservatoriju v rodnem mestu se je v Zagrebu izpopolnjevala pri Franu Župevcu in leta 1938 uspešno opravila avdicijo v ljubljanski operi. Sledili so nastopi v beograjski operi, gostovanje v Bernu, leta 1950 je zmagala na pevskem tekmovanju v Verviesu. Valeriji Heybal prisluhnimo v odlomku dueta Santuzze in Alfija. Njo in baritonista Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal Simfonični orkester RTV pod taktirko Uroša Prevorška
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 324 je rimski cesar Konstantin I. v Veliki Trakiji pri Hrizoplu in Adrianoplu premagal rivalskega vzhodnorimskega cesarja Licinija. Tako je zavladal celotnemu imperiju in končal obdobje tetrarhije.
V Idriji je na današnji dan leta 1894 umrl igralec, režiser in prevajalec Vinko Lapajne. Na Dunaju je obiskoval Dramatično šolo. Zatem je v Idriji vodil gledališče in leta 1889 ustanovil Dramatično društvo, ki je bilo tedaj drugo na Slovenskem. Prevajal je nemške igre in napisal vsaj eno, žal neohranjeno burko.
V prvi bitki ob reki Aisne so nemške enote po bočnem frontalnem napadu 5. francoske armade in britanskega ekspedicijskega korpusa na današnji dan leta 1914, s pomočjo topništva in strojnic, zadale nasprotnikom odmevnejši poraz, vendar nadaljevanje spopadov s poskusi frontalnih napadov do 28. septembra ni spremenilo razmerja sil. Britanske južnoafriške enote pa so napadle nemške zasedbene sile v Namibiji, oziroma nemški jugozahodni Afriki.
V Trstu je na današnji dan leta 1994 umrl geograf in zgodovinar Pavel Stranj. Bil je plodovit pisec o narodni in kulturni problematiki tržaških Slovencev. O tem je predaval tudi v evropskem parlamentu. Bil je sodelavec in tajnik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, o katerem je povedal
Mirošič je patronimični priimek imena Miroslav. Zanimivo, da je pomensko ustrezno ime Miroslavi Irenej, ki izhaja iz grškega pridevnika v pomenu "miren, miroljuben". Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli le 8. Prav vsi nosilci so tedaj živeli v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Mirošiče poitalijančili v Mirossi.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1994 umrla sopranistka Valerija Heybal. Že oče, poklicni glasbenik, ki se je s Češke priselil v Ljubljano, jo je navdušil za glasbo. Po končanem konservatoriju v rodnem mestu se je v Zagrebu izpopolnjevala pri Franu Župevcu in leta 1938 uspešno opravila avdicijo v ljubljanski operi. Sledili so nastopi v beograjski operi, gostovanje v Bernu, leta 1950 je zmagala na pevskem tekmovanju v Verviesu. Valeriji Heybal prisluhnimo v odlomku dueta Santuzze in Alfija. Njo in baritonista Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal Simfonični orkester RTV pod taktirko Uroša Prevorška
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov