Na današnji dan leta 1644 rojeni danski astronom Ole Christensen Roemer je med opazovanjem gibanja Jupitrove lune spoznal, da se lunini mrki pojavljajo tem pozneje, čim dlje so od Jupitra. Meritve sicer niso bile natančne, saj je svetlobi prisodil samo 250 tisoč kilometrov na sekundo, namesto danes veljavnih 300 tisoč. V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc de Paula Hladnik. Leta 1807 je postal gimnazijski prefekt Ilirskih provinc, nato pa je bil učitelj naravoslovja in botanike. V Ljubljani je ustanovil Botanični vrt. Leta 1819 je na Čavnu odkril novo rastlinsko vrsto, ki jo je leta 1831 opisal nemški botanik Reichenbach in jo poimenoval po njem. Ozadje zgodbe nam je pojasnil botanik Tone Wraber t Na zahodni fronti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1914 začela prva bitka za Albert. 10. francoska armada je svoje sile zgostila pri Amiensu. Pod poveljstvom generala Josepha Jacquesa Césaira Joffreja so se odločili za premik proti vzhodu in frontalno napadli sile 6. nemške armade, ki so nameravale prodreti do severnega morja, da bi osamile enote britanskega ekspedicijskega korpusa. V Koprivi na Krasu se je na današnji dan leta 1924 rodil slavist, novinar in založnik Milko Štolfa. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti je bil v vojaški upravi jugoslovanske armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo, kasneje je urejal Istrski tednik in Slovenski Jadran ter založbo Jadran, predhodnico Lipe. Pozneje je v Ljubljani vodil založbo Borec. Ime Egon je po izvoru nemško in je skrajšana oblika zloženih imen, ki imajo prvi člen Egin- ali Ecke-. Tudi patronimična izpeljanka Egič je redka, zasledili smo le štiri telefonske naročnike, in sicer v Ajdovščini, Piranu, Izoli in v Hrvatinih. Na Dunaju je na današnji dan leta 1849 umrl skladatelj Johann Strauss starejši. Glasbeno pot je začel v očetovi gostilni. Leta 1832 je postal dirigent vojaške godbe, čez tri leta pa je bil že odgovoren za glasbo na dvornih plesih. Znan je kot oče valčka, njegove melodije so preproste in prijetne, naslanjajo se na dunajsko ljudsko glasbo. Leta 1825 je ustanovil svoj orkester. Z njim je veliko gostoval po Evropi. Napisal je 152 valčkov, 32 četvork, 24 galopov, 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici in madžarskemu državnemu orkestru pod taktirko Janoša Ferenčika