V rimski provinci Galiji je na današnji dan leta 54 umrl cesar Klavidj. Naselbini Celea je podelil status municipija, zato so jo po tem sklepu poimenovali Claudia Celea. Prva svetovna vojna je poleg gromozanskih žrtev in grozot bistveno pospešila tehnološki razvoj. Na današnji dan leta 1914 so ameriškemu izumitelju Garrettu Morganu potrdili patent plinske maske. V Idriji se je na današnji dan leta 1939 rodil sociolog in politik Sergij Peljhan. Na ljubljanski univerzi je diplomiral leta 1966 z nalogo Vloga družine v ruralnem okolju in se zaposlil pri Komisiji za verska vprašanja pri Izvršnem svetu skupščine Slovenije. Urejal je Srečanja, polno desetletje je uspešno vodil Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, ob 20-ti obletnici nove stavbe je povedal Sergij Peljhan je bil je novogoriški župan in minister za kulturo. V čedajski bolnišnici je na današnji dan leta 1959 umrl beneški duhovnik, narodni buditelj in zbiralec ljudskega blaga, Anton Kufol. Po končanem bogoslovju v Vidmu je postal vojaški kurat, tudi na soški fronti, kjer je bil na Kalvariji nad Podgoro ranjen. Duhovno je izšel iz Trinkove šole. Kufolovo kljubovanje fašističnemu zatiranju je France Bevk opisal v romanu Kaplan Martin Čedermac. Beneško gledališče je leta 1980 ob Dnevu emigranta uprizorilo Čedermaca, ki ga je igral Izidor Predan Včeraj smo se ukvarjali s priimkom Filigoj, danes smo v statističnih podatkih zaman iskali priimek Bódigoj. Pripona -goj izhaja po Merkuju iz glagola gojiti. Ta sestavni del imena je kmalu izgubil prvotni pomen, tako je brezpomenska pripona od konca srednjevega veka postala dobrodošla pri sestavljanju osebnih imen in priimkov. Na današnji dan leta 1934 se je v Haniji na Kreti rodila pevka Nana Moskouri. Družina se je preselila v Atene, kjer se je 15-letna vpisala na konservatorij. V polstoletni karieri je posnela kar 1550 pesmi v različnih jezikih. Njena prva uspešnica je bila pesem Bele rože iz Aten. Otožno mornarsko pesem je odpela v vsaj dvajsetih različicah. Poslovenili so jo v Bele ladje ali Bele vrtnice z Rodosa. Prisluhnimo italijanski inačici Rosa d 'Atene