S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu je bila na današnji dan leta 1991 tudi formalno končana slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike, Milana Kučana V Šmartnem v Brdih se je na današnji dan leta 1889 rodil pesnik Karel Širok. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval na Tržaškem, kjer je tudi vodil dramsko šolo, igral in režiral, sodeloval pa je tudi v orkestru Glasbene matice. Pred fašisti se je umaknil v Ljubljano in kasneje stopil v diplomatsko službo. Zaradi sodelovanja s Tigrom so ga aretirali in izgnali iz Celovca. Julija 1941 so ga Italijani v Trstu aretirali in ga predali Nemcem, ti pa so ga januarja 1942 kot talca ustrelili v Dragi nad Begunjami. Pesniti je začel že na učiteljišču, prvo zbirko je izdal v Trstu leta 1920, naslednjo, zbirko črtic Slepi slavčki, čez dve leti v Gorici, umetniško najbolj dognana pa je zbirka Kapelica, ki je izšla v Ljubljani leta 1935. Nemške sile so v Afriki napadle kolonialne sile Portugalske v Angoli, francoske enote so zasedle kamerunsko mesto Edea. Na današnji dan leta 1917 je Brazilija napovedala vojno centralnim silam. Beneška osnova svetniškega imena Juri Zorz je botrovala nastanku priimkov Zorza, Zorettig in Cótič. Zadnji je na Slovenskem pogost priimek, uvrščen je na 904. mesto, statistiki so našteli 384 nosilcev, od tega dobro polovico v goriški regiji. Fašisti so priimek Cótič poitalijančili v Zotti. V Zgornji Javoršici pri Moravčah se je na današnji dan leta 1929 rodil pesnik in dramatik Dane Zajc. Leta 1951 so ga zaprli in izključili iz gimnazije ter mu prepovedali študij. Tako je šele leta 1958 maturiral in se zaposlil v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Je avtor številnih pesniških zbirk, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske sodobne poezije: Požgana trava, Jezik iz zemlje, Rožengruntar, Zarotitev, Krokar in zbirka Dol dol. V zgodnji poeziji absurda sta mu za izhodišče služili vojna in smrt, kasneje pa neosmišljenost posameznikovega bivanja. O pisateljih in pesnikih je leta 1989 tako razmišljal/ dalet. Skladatelj Lojze Lebič je uglasbil Zajčevo pesem Požgana trava za srednji glas in orkester. Zapela jo je Marjana Lipovšek ob spremljavi simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenije