Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pekingu je na današnji dan leta 1774 umrl Ferdinand Avguštin Hallerstein. Po dolgem šolanju je postal vodja jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1739 prispel v pekinški misijon in kmalu postal vodja astronomskega observatorija. Pripravil je veliki atlas Kitajske, izboljšal koledar in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Hallerstein je bil tudi diplomat, cesar ga je povzdignil v mandarina.
Na današnji dan leta 1904 se je v Vipavi rodil pesnik Drago Bajc. Med študijem prava v Padovi je sodeloval pri Edinosti in humorističnem listu Čuk na palci. Bil je član Tigra, zato so ga fašisti preganjali. Zaradi pljučnice je leta 1928 umrl v Biljah na begu v Jugoslavijo. Pisal je predvsem ljubezensko liriko in narodnoobrambne pesmi. Ob 50. obletnici tragične smrti so učenke in učenci osnovne šole Vipava, poimenovani po Dragu Bajcu, posthumno izdali njegovo pesniško zbirko Drevo sem in pripravili spominsko oddajo, prisluhnimo odlomku
Ladjevje turškega cesarstva je skupaj s floto nemške mornarice po vojni napovedi Rusiji na današnji dan leta 1914 s topovskimi granatami obstreljevalo Odeso, Sevastopol in Feodozijo.
Lisják sodi po Merkuju v skupino priimkov, nastalih po imenih živali z metaforično izrazitim prizvokom. Statistiki so našteli 432 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 780. mesto. 167 jih živi v goriški statistični regiji, tisoč 206 pa v istrsko-kraški. Fašisti so jih poitalijančili v Lissi ali Lissiani.
V Tržiču se je na današnji dan leta 1944 rodila pevka Berta Ambrož. Leta 1966 je s pesmijo Brez besed zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Luksemburgu. Napisala jo je Elza Budau, uglasbil pa Mojmir Sepe. Skladba je zasedla 7. mesto. Leta 1973 so na Pesmi Evrovizije nekateri obtožili Španijo, da je njihova pesem Eres tú pravzaprav plagiat slovenske pesmi Brez besed. Nizozemski predstavnik jo je v angleščini zapel na tem festivalu leta 1994. Pesem je bila prevedena tudi v norveščino in danščino. Sedaj pa prisluhnimo izvirnemu arhivskemu posnetku
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Pekingu je na današnji dan leta 1774 umrl Ferdinand Avguštin Hallerstein. Po dolgem šolanju je postal vodja jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1739 prispel v pekinški misijon in kmalu postal vodja astronomskega observatorija. Pripravil je veliki atlas Kitajske, izboljšal koledar in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Hallerstein je bil tudi diplomat, cesar ga je povzdignil v mandarina.
Na današnji dan leta 1904 se je v Vipavi rodil pesnik Drago Bajc. Med študijem prava v Padovi je sodeloval pri Edinosti in humorističnem listu Čuk na palci. Bil je član Tigra, zato so ga fašisti preganjali. Zaradi pljučnice je leta 1928 umrl v Biljah na begu v Jugoslavijo. Pisal je predvsem ljubezensko liriko in narodnoobrambne pesmi. Ob 50. obletnici tragične smrti so učenke in učenci osnovne šole Vipava, poimenovani po Dragu Bajcu, posthumno izdali njegovo pesniško zbirko Drevo sem in pripravili spominsko oddajo, prisluhnimo odlomku
Ladjevje turškega cesarstva je skupaj s floto nemške mornarice po vojni napovedi Rusiji na današnji dan leta 1914 s topovskimi granatami obstreljevalo Odeso, Sevastopol in Feodozijo.
Lisják sodi po Merkuju v skupino priimkov, nastalih po imenih živali z metaforično izrazitim prizvokom. Statistiki so našteli 432 nosilcev tega priimka, ki je po pogostnosti uvrščen na 780. mesto. 167 jih živi v goriški statistični regiji, tisoč 206 pa v istrsko-kraški. Fašisti so jih poitalijančili v Lissi ali Lissiani.
V Tržiču se je na današnji dan leta 1944 rodila pevka Berta Ambrož. Leta 1966 je s pesmijo Brez besed zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Luksemburgu. Napisala jo je Elza Budau, uglasbil pa Mojmir Sepe. Skladba je zasedla 7. mesto. Leta 1973 so na Pesmi Evrovizije nekateri obtožili Španijo, da je njihova pesem Eres tú pravzaprav plagiat slovenske pesmi Brez besed. Nizozemski predstavnik jo je v angleščini zapel na tem festivalu leta 1994. Pesem je bila prevedena tudi v norveščino in danščino. Sedaj pa prisluhnimo izvirnemu arhivskemu posnetku
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov