V krimski vojni je na današnji dan leta 1854 je admiral in princ Aleksander Sergeyevič Menšikov zasedel britansko pomorsko bazo Balaclava. Na današnji dan leta 1896 so v zadružni cesarsko-kraljevi register vpisali Posojilniško konsumno društvo v Pobegih. Ob stoti obletnici je Miloš Ivančič pred mikrofon povabil tudi dediča društva, Fabia Valentiča, ki se je takole spominjal delovanja in pomena društva za življenje v istrskem podeželju Med prvo svetovno vojno je bilo v Evropi mobiliziranih 70 milijonov ljudi od 170 milijonov odrasle moške populacije. Vojna je potekala na ozemljih štirinajstih tedanjih držav. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvom, bilo je veliko beguncev, prišlo pa je tudi do genocida. Črni petek na Wall Streetu, borzi v New Yorku, je na današnji dan leta 1929 označil začetek hude svetovne gospodarske krize. Borzni polom po vrtoglavi špekulativni rasti delnic je končal visoko konjukturo dvajsetih let, dejansko pa je šlo za posledico razmaha proizvodnih zmogljivosti, ki mu kupna moč prebivalstva ni mogla slediti. Dolgo recesijsko obdobje je prizadelo tudi slovensko ozemlje Kraljevine Jugoslavije. Kriza je na naših tleh sprožila množično izseljevanje. Telesne značilnosti in hibe, v današnjem primeru debeluh, so botrovale tudi nastanku naslednje skupine priimkov: Debelják, Debévec in Debeljuh, v Benečiji tudi Debélis, piše Merku. Med vsemi priimki je priimek Debelják po pogostnosti uvrščen na 101. mesto. 666 je Debévcev, medtem ko se priimka Debeljuh in Debélis ne pojavljata, ali pa je njihovo število manjše kot 5. Fašisti so jih poitalijanči v Debelli. V ruski Kalugi se je na današnji dan leta 1864 rodil skladatelj Alexander Tihonovič Grečaninov. 14-leten je prvič zaigral na klavir in se vpisal na konservatorij brez očetovega privoljenja. Izpopolnjeval se je v Sanct Petersburgu pri Nikolaju Rimskem Korsakovu. Leta 1925 se je preselil v Pariz, kasneje pa v Združene države Amerike. Iz raznolikega opusa petih simfonij, oper, instrumentalnih in vokalnih skladb prisluhnimo pesmi Iže Heruvimi, ki jo je posnel Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom