Ranjka Avstroogrska je na današnji dan leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke od šestega leta naprej, kasneje je sprejela še odredbo, ki je določala kazni za starše, ki svojih otrok niso hoteli poslati v šolo. Premožni so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revni pa opravljati javna dela, zlasti pri zidavi in popravilih šolskih stavb. Po hudem porazu avstroogrske armade v Galiciji se je vrhovni štab carja Nikolaja drugega odločil za taktični premik v poskusu zasesti Šlezijo in območje Poznana. Da bi to preprečili, so nemške sile s premiki svojih enot proti Krakovu in Varšavi osredotočile preostanke prve avstrijske armade in preurejene enote 9. nemške armade. Rusi so se odločili za napad pri Ivangorodu, da bi obkolili nemško 9. armado, vendar so na današnji dan leta 1914 utrpeli hud poraz in se morali umakniti. Na današnji dan leta 1945 se je v Obrovu rodila političarka Magdalena Tovornik. Po osnovni šoli v Izoli in gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študirala kemijo in se po diplomi zaposlila v Delamarisu. Po poroki se je preselila v Maribor, kjer je najprej učila, nato pa vodila predstavništva izdelovalcev kemijske opreme. Od leta 1988 pa se je poklicno ukvarjala s politiko. V peti vladi ministrskega predsednika Janeza Drnovška je bila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve, zadolžena za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob sprejemu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je leta 2001 povedala Priimka Vendé in Vené je Merkú razložil kot skrajšani obliki svetniškega imena Benedikt. Po metatezi, spremembi vrstnega reda soglasnikov, je nastala nova vrsta priimkov s številnejšimi skrajšanimi oblikami in pogostimi glasoslovnimi spremembami. Medtem ko statistiki poročajo o zanemarljivem številu nosilcev priimka Vendé, je pogostejši Vené, ki pa na Primorskem ni prisoten, največ od 315 nosilcev jih živi v jugovzhodni in osrednjeslovenski statistični regiji. V Otaležu se je na današnji dan leta 1954 rodil skladatelj Aldo Kumar. Na idrijski gimnaziji ga je za glasbo navdušil Makso Pirnik. Po pedagoški akademiji je na oddelku za kompozicijo študiral pri Alojzu Srebotnjaku in se izpopolnjeval na mednarodnih tečajih. Komponirati je začel že v študentskih letih, najprej zborovske skladbe, kasneje pa se je uveljavil kot eden vodilnih slovenskih glasbenih osebnosti. Njegov skladateljski opus je sila raznolik. V arhivu hranimo Kumarjevo pričevanje o nastanku dela Varda concerto za klavir in orkester, ki ga je napisal leta 1993 za Slovenske dneve glasbe