Že Kelti so na začetku novembra praznovali veliki praznik mrličev, Rimljani pa so mrtvim posvetili več praznikov. Katoliška cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, njihovo število pa je že v Dioklecijanovi dobi močno naraslo. Tako je Gregor četrti praznik vseh svetih s 13. maja prenesel na 1. november, ki je bil edini verski praznik, veljaven tudi v ranjki socialistični Sloveniji. Prisluhnimo odlomku oddaje Spomeniki govore Bogdana Pleše iz leta 1961, v kateri je sodeloval tudi Jože Štakulič - Pepi s Kojskega Na današnji dan leta 1874 so v Trstu ustanovili politično društvo Edinost. Sama ustanovitev in bliskovit razvoj dejavnosti društva, ki je izdajalo istoimensko časopis, prva številka je izšla prvega januarja 1876, dalj časa tudi dnevnik, pomeni vrhunec družbene dejavnosti Slovencev v Trstu in tedanjem avstrijskem Primorju do konca prve svetovne vojne. Podrobneje o tem profesor Samo Pahor Nemške enote so na današnji dan leta 1914 uspele zasesti flandrijsko mesto Messin, ki so ga branile kombinirane enote britanske in francoske armade, ki so naslednji dan začele protiofenzivo. Nemcem je uspelo na današnji dan zmagati tudi v pomorski bitki za Cornel na srednji čilski obali. Italijanski diverzanti pa so na današnji dan leta 1918 v Pulju z nastavljeno mino potopili avstro-ogrsko admiralsko bojno ladjo Viribus Unitis Svetko je redkejša različica slovanskega imena Svetislav. Morfem svet- je po mnenju Frana Miklošiča v zloženih staroslovanskih osebnih imenih pomenil prvotno "silen, močen". Med patronimični priimki omenimo najprej priimek Svetec. Statistiki so jh našteli 275, na Primorskem je njihovo število zanemarljivo, zato ga Merku ne omenja. Drugače je s priimkom Svetina. Statistiki so jih našteli 465, med vsemi priimki je Svetina po pogostnosti uvrščen na 697. mesto. Fašisti so ga poitalijančili v Svetti. Na Jesenicah se je na današnji dan leta 1959 rodil orgelski koncertant in publicist Milko Bizjak. Odraščal je v Novi Gorici, od koder je po maturi odšel v Ljubljano na Glasbeno akademijo, kjer se je posvetil študiju orgel. Od leta 1979 se je posvečal solističnim orglarskim koncertom, leta 1987 pa je ustanovil založbo in izdal celo vrsto publikacij s področja muzikologije. Leta 1993 je v koprskem arhivu proučil ohranjene partiture skladatelja Antonia Tarsie in jih tako razvrstil. Prisluhnimo Milku Bizjaku v skladbi Johana Michaela Steibacherja, Partita čembalo.